Tiskane izdaje
Bruselj - Jean-Claude Juncker že ob prihodu v palačo Justus Lipsius, kjer so se finančni ministri evrske skupine lotili priprav na nedeljski vrh, ni skrival gneva. Podoba valutnega kluba v tujini je »katastrofalna«, se je pridušal starosta evropskih državnikov, ki ugotavlja, da evrsko območje »ni ravno bleščeč primer dobro delujočega vodenja«.
Jezo luksemburškega premiera je sprožila nemško-francoska napoved o drugem vrhu evrske skupine (26. oktobra), še preden so se državniki 17 članic valutnega kluba zbrali na prvem - jutrišnjem - posvetu, da bi poskušali rešiti dolžniško krizo. »Delitev« težko pričakovanega vrha, ki ga je predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy enkrat že moral preložiti, saj je bil sprva sklican za 17. oktober, zagotovo ne bo pomirljivo vplivala na špekulante, ki prežijo na šibke točke evrskega območja. Poleg tega je poteza renskega dvojca spravila Unijo tudi v diplomatsko zadrego, saj je morala odpovedati tradicionalni vrh s Kitajsko, ki bi moral biti 25. oktobra v Tianjinu, čeprav evrske države v času hudih pritiskov na drugo valuto sveta računajo prav na pomoč in podporo vzhodne velesile.
Razlike med Nemčijo in Francijo
»Položaj je resen,« ni okolišil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je sicer spet zanikal razhajanja med Berlinom in Parizom, kako bi okrepili evropski instrument za finančno stabilizacijo (EFSF). Toda razlike v zvezi z gradnjo učinkovitega požarnega zidu, ki bi evro obvaroval tudi pred nevarnostjo napadov na večje države, kot sta Španija ali Italija, še vedno niso odpravljene. Francija se zavzema za večjo vlogo Evropske centralne banke (ECB) pri delovanju reševalnega sklada, medtem ko Nemčija temu odločno nasprotuje.
Stališče Berlina očitno podpira tudi evropska komisija, kajti Olli Rehn je opozoril na določila evropskih pogodb, po katerih »bi bila neposredna zveza med financiranjem EFSF s pomočjo ECB morda lahko zapletena«. Vozel nesporazuma bosta poskušala presekati Angela Merkel in Nicolas Sarkozy na jutrišnji večerji v Bruslju. Na nemško stran je stopilo deset velikih evropskih bank in zavarovalnic, med njimi celo francoska Axa, ki so v pismu direktorju EFSF Klausu Reglingu poudarile, da bi predlog, po katerem naj sklad prevzame delno zavarovanje javnih obveznic držav v stiski, omogočil izhod iz krize, če bodo sredstva ustrezno visoka.
Francijo pa skrbi tudi dokapitalizacija bank, pri katerih delež najkakovostnejšega kapitala ne dosega praga devetih odstotkov. Institucije, ki same ne morejo najti svežega denarja, se bodo po predlogu evropske komisije lahko za pomoč obrnile na domače vlade. Čeprav iz Pariza zatrjujejo, da francoski bančni sektor za stabilizacijo ne potrebuje finančne injekcije, bi vsak morebitni izdatek še povečal proračunsko luknjo. Nad Francijo visi tudi grožnja dveh bonitetnih hiš (Moody's in Standard & Poor's) z zmanjšanjem najvišje možne ocene (AAA), ki jo imajo samo še Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Finska in Luksemburg. Znižanje ratinga v primeru zaostritve krize utegne doleteti tudi Španijo, Italijo ter prejemnici pomoči Irsko in Portugalsko, kar bi bil nov udarec kredibilnosti evrskega območja.
Finančni ministri so potrdili nakazilo novega obroka pomoči Grčiji (osem milijard evrov), potem ko so v Atenah sprejeli nov plan zategovanja pasu.
