Tiskane izdaje
Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost in uspešnost izvajanja predvsem tistih varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela in izvajala v obdobju od leta 2009 do leta 2010. Kot je zapisalo v danes objavljeni reviziji, vlada pri pripravi proračunskih dokumentov in načrtovanju proračunskih odhodkov ni upoštevala varčevalnih ukrepov v takem obsegu, kot je pred tem napovedala v sklepih in posameznem programu stabilnosti.
Odlašanje bo imelo posledice
Po oceni računskega sodišča obstaja zaradi premalo natančno pripravljenih ukrepov in zaradi neučinkovitega koordiniranja njihovega izvajanja tveganje, da načrtovani prihranki ne bodo doseženi. Odlašanje z izvajanjem ukrepov pa pomeni, da bo treba v prihodnje sprejeti radikalnejše ukrepe.
Revizorji menijo, da bi bilo izvajanje ukrepov lahko učinkovitejše in uspešnejše, če bi vlada določila bolj jasne in predvsem bolj zavezujoče cilje ali fiskalna pravila za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti, in sicer tako na ravni sektorja države kot tudi na ravni posameznih blagajn javnih financ. Morala bi tudi bolj konkretno opredeliti strategijo oz. ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev.
Ob tem pa vlada ni v celoti zagotovila niti učinkovitosti spremljanja in ocenjevanja izvajanja varčevalnih ukrepov. Zagotovila je ustrezno spremljanje predvsem nad izvajanjem ukrepov, ki so bili uvrščeni v normativni program dela vlade, vzpostavila pa ni centraliziranega spremljanja sistemskih ukrepov. Za nekatere ukrepe sicer še vedno ni jasno opredelila ciljev in kazalnikov za njihovo merjenje, prav tako niso jasni predvideni prihranki, poroča STA.
Vlada prav tako ni bila v celoti uspešna pri izvajanju sistemskih ukrepov, ki so se nanašali na optimizacijo in racionalizacijo javnega sektorja. Tudi za to so bili vzroki ne dovolj natančno pripravljeni ukrepi, nejasno opredeljeni cilji ter neučinkovito koordiniranje izvajanja ukrepov, še piše v reviziji.
Računsko sodišče je še ugotovilo, da niso bile dosežene tudi ciljne vrednosti primanjkljaja in odhodkov sektorja države, ki jih je vlada načrtovala za leto 2008. Primanjkljaj sektorja države je bil konec leta 2008 z 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še enkrat višji od načrtovanega, medtem ko so se odhodki v primerjavi z letom 2007 namesto za 7,4 odstotka povečali kar za 12,2 odstotka.
