Tiskane izdaje
S spremembami socialne zakonodaje, ko na višino socialnih transferjev, tudi otroških dodatkov, vplivajo tudi vsi prihranki na računih otrok, se je denar od članov družin upravičenk začel seliti na račune drugih sorodnikov, še pogosteje pa starši odstopajo od varčevalnih pogodb oziroma dvigajo prihranjeni denar. To priznavajo tudi na nekaterih bankah, a kako množično je pretakanje in odtekanje sredstev, ni mogoče ugotoviti. Kakor pravijo na UniCredit Banki, se starši pogosteje odločijo za dvige, vendar ne tako pogosto, kakor se govori. »Starše bi radi opozorili, da se v prihodek šteje zgolj tri odstotke sredstev, ki jih imajo na bankah. V praksi to pomeni, da če imajo deponiranih 10 tisoč evrov, jim to letne prihodke poviša za 300 evrov, torej za slabo tretjino mesečne plače. Ko torej govorimo o rednem varčevanju za otroke (pri katerem so zneski večinoma nižji), takšno varčevanje nima posebnega vpliva.« V Abanki dodajajo, da je otroško varčevanje na ime otroka tudi del vzgoje, saj se otroka z majhnimi zneski pripravi na varčevanje in razpolaganje z denarjem ter na poznejše varčevanje. Omenjene odločitve staršev pa se zdijo razumljive, saj država kaznuje tiste, ki so skrbni in želijo poskrbeti za prihodnost svojih otrok. Sili jih, da denar, ki je namenjen za šolanje ali lažjo osamosvojitev čez deset, dvajset let, porabijo oziroma dobijo manjše otroške dodatke, ker imajo ta sredstva privarčevana.
Skrivanje je tveganje
Kolikor se na eni strani zdi odločitev, da privarčevani denar »skrijejo« na račun babice, smotrna, na drugi strani hkrati pomeni precejšnje tveganje, opozarja finančni svetovalec Igor Mujdrica. Kaj, če babica umre? Ne samo da bi bili vsi njeni računi takoj zaprti, celotno njeno premoženje bi se štelo v zapuščino. Tu pa ne bomo izgubljali besed o tem, kako radi se Slovenci pravdamo za premoženje prednikov. Tudi če bi med sorodniki šlo vse gladko, do denarja ni mogoče priti takoj, vse je odvisno od hitrosti postopka na sodišču, upoštevati je treba tudi možnost sodnih počitnic …
Sicer pa Igor Mujdrica pravi, da tako ali tako ni dobro imeti velike količine sredstev v denarju, ljudje pa bi se morali manj zanašati na socialne transferje. Starši po njegovem prepričanju morajo varčevati najprej zase in šele potem za svoje potomce. »Če ne varčujemo za svojo starost, bomo v prihodnosti finančno breme svojim otrokom,« opozarja. V obeh primerih pa gre za klasično dolgoročno varčevanje, kar pomeni, da je izbira produktov odvisna od tega, kako dolgo nameravamo varčevati, koliko smo pripravljeni sprejeti tveganja, naložbe pa je v vsakem primeru treba razpršiti na več produktov. Bolj ko se bližamo končni točki črpanja prihrankov, večji delež prihrankov prenašamo v varnejše naložbe.
»Nikakor pa ne svetujemo varčevanja v imenu in za račun otrok,« pravi Mujdrica. Denar naj imajo starši na računih, ki se glasijo nanje, saj v tem primeru lahko sami prosto razpolagajo z njim, ko presodijo, da je tako prav, ga še vedno lahko dajo otroku. Če bi ga vlagali na otrokovo ime, bi lahko imeli veliko težav, če bi ga morda hoteli dvigniti. Za dvig sredstev z računa morajo namreč dobiti dovoljenje centra za socialno delo. Otrokove prihranke smejo starši dvigniti samo za njegove potrebe – izobraževanje.
Z dovoljenjem
Iz odgovorov nekaterih največjih bank pri nas se zgornje potrjuje – za dvige z računov otrok ne zahtevajo dovoljenja centra za socialno delo, medtem ko je za unovčenje točk vzajemnih skladov to potrebno do mladostnikovega 15. leta. Abanka: »Zakoniti zastopnik v skladu z določbo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih lahko upravlja otrokovo premoženje v njegovo korist do njegove polnoletnosti brez soglasja centra za socialno delo. Tako zakoniti zastopnik lahko dvigne privarčevana sredstva z otrokovega računa, kar še ne pomeni odtujitve oz. bremenitve premoženja, ampak gre za upravljanje otrokovega premoženja. Zakoniti zastopnik lahko upravlja otrokovo premoženje do njegove polnoletnosti.« Odvisno od produkta otroci oziroma mladoletni smejo upravljati račun tudi prej. »Starši naj pretehtajo, ali je otrok dovolj zrel in odgovoren pri ravnanju z denarjem,« svetujejo na NLB. Kljub navedenemu pa razen dvigovanja z osebnih računov in porabe sredstev iz depozitov po poteku dobe vezave ni mogoče kar tako unovčiti privarčevanega denarja. Bančni varčevalni produkti, ne glede na starost imetnika računa, tega ne omogočajo (najeti pa je mogoče premostitveno posojilo), razen po poteku dobe, za katero smo sklenili varčevanje, ali v izrednih razmerah, kot so smrt, huda bolezen in podobno.
Starši, ki varčujejo v imenu in za račun otroka, se lahko znajdejo tudi v položaju, ki ga je po eni strani težko razumeti. Če je samoumevno, da denarja z otrokovega – kot katerega koli drugega – računa ne more dvigniti nepooblaščena oseba, je težko razumeti, da ga v nekaterih bankah nanj ni mogoče niti polagati. To velja tudi, če polog želi izvesti starš, ki ni pooblaščen. Kakor navajajo v Abanki, lahko na račun polagajo tretje osebe samo, če imajo posebno soglasje pooblaščene osebe na računu – to zahtevajo na Banki Slovenije. Vendar sodeč po odgovorih bank vse tega ne upoštevajo in je polog mogoče opraviti tudi brez soglasja.
