Tiskane izdaje
Ljubljana – Konec novembra bodo vsi prejemniki varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine prejeli obvestilo Zpiza, da se z novim letom obe pravici selita iz sistema pokojninskega zavarovanja v sistem socialnega varstva, zato se bodo postopki in merila za pridobitev teh pravic precej spremenili.
Pri dodeljevanju pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine so se doslej upoštevali dohodki, odslej pa bodo tudi premoženje posameznika, zato se bo spremenilo tako število prejemnikov kot tudi višina prejemkov. Pomembna novost je tudi širitev pravice varstvenega dodatka na upokojene kmete in obrtnike, ki doslej te pravice niso imeli ter na nekatere invalide, ki so trajno nezaposljivi oziroma nezmožni za delo in ki so doslej prejemali nadomestilo za invalidnost v višini 288 evrov.
Dodatek za pomoči potrebne
Prejemniki varstvenega dodatka bodo po novem upravičeni tudi do dodatka za pomoč in postrežbo – poseben dodatek, namenjen osebam, ki zaradi bolezni, starosti oziroma invalidnosti potrebujejo trajno pomoč pri dnevnih aktivnostih. Upokojeni kmetje te pravice doslej niso imeli. »Z novo zakonodajo bomo precej izboljšali položaj skupin tistih prebivalcev, ki so bili doslej najbolj izpostavljeni tveganju revščine. To so starejše samske osebe, predvsem ženske po 65. letu, ki so bile zavarovane za manjši obseg pravic ali pa sploh niso bile zavarovane,« je pojasnil generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš.
Po ocenah ministrstva se bodo sredstva za varstveni dodatek po novem precej povečala – ne le da bodo zanj porabili celotni znesek, ki je bil doslej namenjen državnim pokojninam, ki jih skoraj ne bo več, ampak bodo morali k temu dodati še od 30 do 40 milijonov evrov na leto.
Prejemnike varstvenega dodatka najbolj skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovim nepremičnim premoženjem (hiša, stanovanje, njiva, posest) po njihovi smrti. Zakon o dedovanju namreč določa, da se pomoč v okviru predpisov socialnega varstva po smrti prejemnika vrača. Če bodo prejemniki dodatka razpolagali s premoženjem, bo po njihovi smrti uveden zapuščinski postopek, država pa bo do tega premoženja uveljavljala terjatev v višini pomoči, ki jo je prejemal pokojni upravičenec. Tisti, ki bi se varstvenemu dodatku zato radi odrekli, naj o tem do konca leta obvestijo Zpiz, po novem letu pa pristojne centre za socialno delo.
