Varstvo pravic potrošnikov naj preseže nacionalne meje in omejitve

Potrebujemo finančnega ombudsmana, ki bo nadzoroval trg v dobro potrošnikov. Študija EK: bančniki svetovali preveč tvegane naložbe. Potrošniška revija VIP zgled dobre potrošniške publikacije tudi v tujini.

Objavljeno
15. marec 2011 20.03
Posodobljeno
16. marec 2011 05.15
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Svetovni dan potrošnikov je mednarodna skupnost letos znova posvetila varstvu pravic potrošnikov na področju finančnih storitev, v Sloveniji pa je nacionalna nevladna potrošniška organizacija Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) tej temi dodala še obeleženje 20-letnice edine slovenske potrošniške revije VIP. To zdaj ZPS izdaja s finančno podporo vlade. Vladne barve je na včerajšnji priložnostni tiskovni konferenci zastopal vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za notranji trg Drago Napotnik; poudaril je pomen sodelovanja države in nevladnih potrošniških organizacij in na vprašanje Dela pojasnil tudi potek sistemske prenove varstva potrošnikov v okviru ministrstva za gospodarstvo. Mednarodna kampanja potrošniških organizacij se je tako kot lani ob svetovnem dnevu potrošnikovih pravic spet osredotočila na finančne storitve, kjer je oškodovanje potrošnikov lahko največje, finančna kriza pa je tveganje še povečala. Predsednica ZPS Breda Kutin se je zavzela, da bi varstvo pravic potrošnikov – tudi v tej ponudbeni sferi – preseglo nacionalne meje in omejitve. Na ravni Mednarodne potrošniške organizacije so pozvali forum vlad največjih razvitih držav in držav v razvoju G20, naj se posveti globalnim vidikom varstva potrošnikov. Dosegli so želeno: vodstvo G20 se je zavezalo, da bo letos izdalo priporočila za izboljšanje varstva potrošnikov na tem področju.

Za poštene finančne storitve – tudi doma

Zakonodaja, ki ureja to področje, se večinoma sprejema v EU, ZPS pa pri pripravi dejavno sodeluje. Da bi tudi v Sloveniji lahko vzpostavili moderen in konkurenčen finančni trg, pa predlaga vrsto ukrepov. Potrebujemo ustreznega finančnega regulatorja, finančnega ombudsmana, ki bo nadzoroval trg v dobro potrošnikov, je odločna Kutinova. Potrošnikom, in to vsem, tudi ranljivim skupinam, je treba zagotoviti dostop do varnih finančnih storitev in vzpostaviti nepristransko finančno svetovanje.

Študija evropske komisije o svetovanju pri prodaji naložbenih produktov v Sloveniji je, denimo, pokazala, da nihče od bančnih svetovalcev ni izpolnil zakonskih zahtev o oceni naložbenega profila potrošnika, več kot 80 odstotkov naložbenih nasvetov pa je bilo ocenjenih kot neprimernih glede na naložbeni profil potrošnika. Praviloma so bančniki svetovali preveč tvegane finančne naložbe; finančna kriza jih očitno ni ničesar naučila. Zato, podarja Kutinova, zgolj informiranje potrošnikov ni dovolj. Področje mora biti tudi ustrezno regulirano. Izkušnje iz sporov z bankami (predvsem na račun napačnega zaračunavanja obresti) dokazujejo, kako nujna je vzpostavitev zunajsodnega reševanja sporov, kolektivne tožbe itn.

Dvajset let revije VIP

Izdajatelj revije je Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Sprva je izhajala občasno, čez nekaj let pa redno, z desetimi številkami na leto. Naklada se je ustalila pri okoli 8000 izvodih. Raziskave kažejo, da jo zdaj bere okoli 90.000 potrošnikov. Kot sofinancer se je že kmalu začela pojavljati država – revija je namreč ves čas v celoti brez oglasov –; leta 1996 je izdajateljem namenila znesek, ki je pokril 70 odstotkov neposrednih stroškov priprave revije. Leta 2003 je dobila državno koncesijo in odtlej ji država z rednim sofinanciranjem priznava, da je izdajanje takšne revije v javnem interesu. Izdajatelje skrbi le, da prispevek države v zadnjih letih nominalno ostaja enak, delež pa se zaradi proračunskih zadreg zmanjšuje. Lani je država za revijo primaknila okoli 146.000 evrov, kar zadošča le še za pokritje 27 odstotkov stroškov. Izdajatelj se zato trudi sestaviti finančno konstrukcijo s pomočjo sredstev, ki jih pridobi na tujih in domačih razpisih.

Vsebinsko in oblikovno se je revija razvila in postala zgled dobre potrošniške publikacije tudi v tujini. Zanimivo pa je, da so se avtorji že v prvi številki, torej marca leta 1991 – ponatis te številke smo dobili v roke – ukvarjali s temami, ki so aktualne še danes. Začeli so z razlago potrošnikovih pravic in programom ZPS, pod temeljit drobnogled pa so vzeli stanovanjska posojila, o katerih je kazalo, da bodo zaradi revalorizacije zadušila tisoče posojilojemalcev. Revija je vsebovala tudi obsežen test pomivalnih strojev, ukvarjala se je s pojmom »bio« in pripravila teren za ekološko osveščanje potrošnikov.

Med poznejšimi prelomnicami so omenili leto 2001, ko se je odela v barve, 2008, ko so jo obogatili s prilogo Osebne finance (štirikrat na leto), lani je dobila spletne »podaljške«, primerjalnike rezultatov, testov, videovodnike, letos pa je celotna revija dostopna na spletu in na pametnih telefonih. V jubilejni številki so med zanimivimi vsebinami, na katere so opozorili na tiskovni konferenci, primerjalni testi v Sloveniji zelo priljubljenih jabolčnih sokov, avtomobilskih pnevmatik, naravnih krem za obraz in sijalk.

Z urada na ministrstvo

Draga Napotnika smo vprašali, kako daleč je sistemska prenova področja varstva potrošnikov na ministrstvu za gospodarstvo. Predlog zakona o varstvu potrošnikov, ki ga je predlagatelj po odločitvi ministrice Darje Radić na začetku leta popravil (povod je bilo spremenjeno stališče o obvezni garanciji, sicer pa novela vsebuje štiri ključne vsebinske spremembe, ki izhajajo iz harmonizacije evropske direktive), je po Napotnikovih besedah v usklajevanju na ministrstvu in ga bodo kmalu predstavili na vladi. Sprejet naj bi bil do konca aprila ali do maja. Med drugim vsebuje določila, ki zadevajo napovedane sistemske spremembe, denimo ukinitev urada za varstvo potrošnikov. Ker je urad omenjen v številnih dokumentih s tega področja, bo treba spremeniti celoten sklop potrošniške zakonodaje, na primer zakon o potrošniških kreditih, ki je tudi v javni obravnavi. Vzporedno s tem bo urad kot organ ukinjen in integriran v ministrstvo za gospodarstvo. To naj bi se formalno zgodilo v razmeroma kratkem času, neformalno pa se je že, in to z vsebinsko integracijo nekaterih zaposlenih, ki so do zdaj delali na uradu, in onih, ki so se s tem področjem ukvarjali na direktoratu za notranji trg. Ministrstvo je prevzelo iniciativo in odgovornost za sistem in politiko varstva potrošnikov, je dejal Napotnik.