Tiskane izdaje
Frankfurt - Potem ko je predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi minuli teden pomiril trge z besedami, da bo ECB v okviru svojega mandata storila vse za ohranitev evra, bodo oči sveta jutri uprte v sejo sveta ECB. A analitiki niso prepričani, da bo ECB tako hitro prešla od Draghijevih besed k dejanjem. Bolj gotovi so, da znižanja ključne obrestne mere tokrat ne bo.
Pozornost trgov tokrat niti ni usmerjena v odločitev glede ključne obrestne mere za območje evra, ki jo je svet ECB minuli mesec znižal z enega na 0,75 odstotka, kar je nova najnižja raven v zgodovini območja evra.
Živčni in neučakani trgi si želijo, da bi ECB svojo teoretično neomejeno finančno moč uporabila čim prej, pa vendar analitiki niso prepričani, da bo svet ECB že jutri uspel doseči soglasje o nastopu banke na trgu državnega dolga, kar v evropski politiki velja za zelo spolzko področje.
Draghi naj bi se po poročanju tujih tiskovnih agencij že nekaj dni usklajeval s člani sveta ECB. Eden najtrših orehov je gotovo šef nemške Bundesbank Jens Weidmann, saj je Bundesbank jasno izrazila nestrinjanje s takšnim načinom reševanja krize v evrskem območju.
Večina analitikov je kljub temu mnenja, da bo ECB v luči pričakovanega znižanja inflacije in nadaljevanja anemične gospodarske dejavnosti ključno obrestno mero do konca leta še dodatno znižal. Najverjetnejši se jim zdi scenarij, da jo bo znižal za 0,25 odstotne točke.
Svet ECB je ob ključni obrestni meri julija znižal tudi obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti, in sicer na nič odstotkov, tako da ECB bankam, ki pri njej čez noč deponirajo sredstva, ne daje nobenega donosa več. S tem želi banke spodbuditi, naj si denar raje posojajo med seboj ali pa ga posojajo podjetjem.
