Vlada ne upošteva nadzornikov Stanovanjskega sklada, Pirc ostaja direktor

Čeprav je nadzorni svet strokovno utemeljil predlog za predčasno krivdno razrešitev Primoža Pirca, se vlada ne odziva.

Objavljeno
10. november 2011 19.24
Posodobljeno
10. november 2011 19.24
Božena Križnik, 
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Božena Križnik, 
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Ljubljana – Vlada tudi danes ni obravnavala predloga za razrešitev direktorja Stanovanjskega sklada RS Primoža Pirca. Predčasno razrešitev iz krivdnih razlogov je zahtevalo ministrstvo za okolje in prostor oziroma nadzorni svet sklada. Njegov predsednik Franc Stanonik zavlačevanje razume kot nezaupnico nadzornikom.

Poročali smo že, da se vladi z razčiščevanjem Pirčevih poslov, ki so skladu domnevno povzročili večmilijonsko škodo, ne mudi. Predsednik nadzornega sveta SSRS Franc Stanonik (pred dvema tednoma je na čelu NS zamenjal okoljskega ministra Žarnića) je pred dnevi napovedal, da bo, če vlada te točke ne bo uvrstila na dnevni red, tudi sam stopil pred javnost. Tako je danes pojasnil ozadje zahteve nadzornikov.

Vladna (ne)odločitev o Pircu je posebno presenetljiva, pravi Stanonik, ker je to že drugi predlog nadzornega sveta SSRS z isto vsebino, ker se nanaša na predčasno razrešitev iz krivdnih razlogov (zaradi česar bi ga vlada lahko obravnavala celo prednostno) in ker bi se morali izogibati nadaljnjemu kopičenju škode na skladu.

Sporna sta predvsem dva komercialna projekta, gradnja stanovanj na Brdu in nakup hiš v Pivki. Pri prvem je NS ugotovil kršitve pri izbiri izvajalca oziroma pri sklepanju pogodb (potem ko je šel pogodbeni partner GPG v stečaj, je sklad v stečajno maso prijavil za 14 milijonov evrov stroškov). Pri drugem je šlo za neracionalen nakup hiš, ki jih sklad zdaj ne more prodati, Pirc pa je nadzornikom prostodušno priznal, da je opravil nakup pod zelo močnimi političnimi pritiski. NS ga je zato prijavil protikorupcijski komisiji. Predlog za razrešitev je nadzorni svet podprl z neodvisnim pravnim mnenjem največje avtoritete na področju javnega naročanja v Sloveniji, dr. Aleksija Mužine oziroma njegove odvetniške pisarne. Stroka večinoma pritrjuje ugotovitvam nadzornega sveta.

»Vladno ravnanje razumem kot posredno nezaupnico nadzornemu svetu, ki ga je sama imenovala,« poudarja Stanonik. »To pomeni, da se bomo morali nadzorniki v prihodnjih dneh dogovoriti, kakšno bo naše nadaljnje delo v nadzornem svetu sklada.« Zaupanja med nadzorniki in upravo ni več, zato bo morala vlada narediti rez: razrešiti direktorja ali sprejeti odstop nadzornikov. Če se odloči za drugo, bo direktor, ki ga NS obtožuje nezakonitega poslovanja, kar nekaj časa (vmes so volitve in sestava nove vlade) delal brez nadzora. »A to je odgovornost vlade, mi smo svojo dolžnost opravili.« Pri tem pa so, dodaja Stanonik, očitno dregnili v osir. Naleteli so na politične pritiske, začelo se je lobiranje, »prijateljski« pogovori z ljudmi, ki nimajo nobene zveze s skladom, tudi z visokimi funkcionarji vlade.

Razlogi, zakaj vlada odlaša (ali podpira direktorja SSRS), niso znani, na uradu za komuniciranje pa smo izvedeli, da je državni sekretar na seji točko poskušal uvrstiti na dnevni red, a tega predsednik vlade Borut Pahor ni sprejel. Usoda predloga bo odvisna od premierove nadaljnje presoje. SSRS odločitev vlade ne komentira.