Vlada študentom le ni upala vzeti vseh olajšav

Obširna novela dohodninskega zakona je že v državnem zboru, vlada sešteva milijone.

Objavljeno
09. oktober 2012 17.28
Posodobljeno
09. oktober 2012 18.00
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana - Manj dohodkov za progresivno obdavčitev, višji normirani stroški za podjetnike, manj olajšav: vse to namerava vlada doseči s posegi v veljavni dohodninski zakon.

Dopolnila, ki jih namerava vlada vključiti v dohodninski zakon, si je zdaj že mogoče ogledati na spletni strani državnega zbora v poglavju o zakonodaji. O noveli zakona se mora izreči državni zbor, za njim ima ravico izraziti mnenje še državni svet. Vlada načrtuje, da bo prenovljeni zakon o dohodnini veljal od 1. januarja 2013.

Vlada se je le zbala študentov

Študentsko olajšavo bo vlada prepolovila, ne bo je odpravila, kakor je predvidela v osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, ki ga je objavila, preden je pokazala dopolnila k dohodninskemu zakonu. Morda si je minister za finance Janez Šušteršič premislil, potem ko se je 2. oktobra sestal s predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Ti so po sestanku sporočili: » Minister za finance Janez Šušteršič nas je seznanil z namero vlade po ukinitvi študentske olajšave. S tem ukrepom se seveda na ŠOS ne strinjamo, saj bo vlada že sicer slab socialni položaj študentov in dijakov tako le še poslabšala.« Vlada je pozneje svoje stališče do študentske olajšave omilila, tako da jo zdaj namerava prepoloviti.

Dohodninski zakon zagotavlja ugodno davčno obravnavo mladini, ki se izobražuje, zato posebna osebna olajšava do 26. leta starosti starosti (izjemoma tudi starejšim) »pripada rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta«. Olajšava, ki letos znaša 3228,45 evra, velja le pri dohodkih, izplačanih prek pooblaščenih servisov za posredovanje dela. Davčno osnovo je mogoče znižati še za 10 odstotkov normiranih stroškov in ob tem dodatno za dejanske stroške prevoza in nočitve. Kakor vsem zavezancem, tudi študentom in dijakom pripada splošna olajšava, a le, če starši zanje ne uveljavijo olajšave za vzdrževane družinske člane.

Neenakomerno boljše kot drugje

Ministrstvo za finance zdaj ugotavlja, da dohodninski zakon študentom in dijakom zagotavlja preveč ugodnosti: »Glede na navedeno posebno osebno olajšavo je davčna obravnava dohodkov od študentskega dela ugodnejša od drugih primerljivih dohodkov.« V ministrstvu za finance so našli še več »oprimkov«, zaradi katerih je po njihovi presoji študentska olajšava vprašljiva, na primer: »Pri populaciji študentov in dijakov večinoma ne gre za samostojne davčne zavezance, temveč za osebe, ki se v skladu z zakonom o dohodnini štejejo za vzdrževane družinske člane, saj praviloma starši zanje uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske člane.«

Po podatkih ministrstva za finance je imelo leta 2010 pravico do posebne osebne olajšave za študente in dijake 132.022 zavezancev: njihov skupni dohodek je po podatkih ministrstva za finance znašal 300 milijonov evrov, povprečno 2278 na zavezanca. Kar 67 odstotkov študentov in dijakov iz te skupine je zaslužilo manj od letne olajšave, ki jim je pripadala, zato jim dohodnine ni bilo treba plačati. Tretjina, natančneje 33 odstotkov, ali 43.869 študentov se je uvrstilo med zavezance za plačilo dohodnine: 97,6 odstotka v najnižji davčni razred. Prek študentov namerava vlada proračun okrepiti za kakšnih 11 milijonov evrov.

Čezmejno delo brez olajšave

Olajšavo za čezmejne delovne migrante hoče vlada odpraviti: letos znaša 7406,28 evra. Po pojasnilih zakona o dohodnini je čezmejni delovni migrant slovenski državljan, ki je zaposlen pri delodajalcu čez mejo, zato gre v tujino delat vsak dan ali se vsaj enkrat na teden vrne v Slovenijo. Olajšavo je leta 2008 v dohodninski zakon vključila vlada Boruta Pahorja, davčna uprava jo je prvič upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2009. Z olajšavo je Pahorjeva vlada poskušala urediti davčno razmerje s slovenskimi rezidenti, ki so prejemali plačo pri avstrijskih delodajalcih.

Ugodnost s preteklostjo

Dohodninski zakon iz obdobja vlade Antona Ropa, ki je leta 2004 izpeljala davčno reformo, je uveljavil načelo obdavčitve po svetovnem dohodku. Za slovenske rezidente s plačami iz Avstrije je to prineslo velik preobrat v njihovi davčni obveznosti do Slovenije: od 1. januarja 2005 so bili namreč o svojih plačah dolžni poročati tudi slovenski davčni oblasti. Temu so se odločno uprli tako, da so se povezali v Civilno iniciativo Apače in trdo pritisnili na vlado Janeza Janše. Avstrijska dohodninska olajšava je že takrat znašala blizu 10 tisoč evrov, slvoenska pa okoli 3000, poleg tega so imeli v Avstriji ugoden status davčnih nerezidentov, zato jim je grozilo, da bodo morali v
Sloveniji plačati zanje nesprejemljive zneske dohodnine.

Koliko je sploh zavezancev?

Temu so se torej uprli, vlada Janeza Janše pa jim je obljubila, da bo njihove plače v Sloveniji iz obdavčitve spet izvzela in jim zagotovila davčno obravnavo, kakršno so imeli do konca leta 2004. Vlada jim je tudi obljubila, da se bo z Avstrijo dgovorila za spremembo meddržavnega davčenga sporazuma, česar ni izepljala, je pa slovenski davčni upravi izdala navodilo, naj pri zavezancih s plačo iz Avstrije ustavi odmero dohodnine. To se je zgodilo in pri tem je ostalo do leta 2008.

Vlada Boruta Pahorja je leta 2008 zavezance iz te skupine poskušala prepričati, naj izpolnijo dohodninske dolžnosti v Sloveniji, in jim v zameno ponudila posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante. Ta seveda velja za plače iz vseh sosednjih držav. Po podatkih ministrstva za finance je pri odmeri dohodnine za leto 2010 olajšavo za čezmejne delovne migrante uveljavilo 1.560 ali 0,15 odstotka vseh zavezancev. Pri nobeni ustanovi v državi ni mogoče dobiti podatka, koliko slovenskih rezidentov je v resnici zaposlenih pri delodajalcih čez mejo, le malokdo pa verjame, da jih je le okoli 1500. Brez olajšave za migrante bo proračun bogatejši za 2 milijona evrov, ocenjujejo v ministrstvu za finance.

Cedularni pristop tudi za najemnine

Po 1. januarju 2013 bo tudi pri dohodkih iz najemnin, ki jih dosežejo posamezniki, veljala cedularna obdavčitev. Veljavni zakon o dohodnini jo že omogoča pri obrestih, dividendah in kapitalskih dobičkih: za te dohodke torej velja, da davčna uprava zavezancu zanje odmeri dokončni davek in mu jih ni treba uvrstiti še v letno dohodninsko osnovo, pri kateri je davčna stopnja potem odvisna od uvrstitve v davčni razred. Splošna stopnja cedularne obdavčitve znaša zdaj 20 odstotkov. Pri kapitalskih dobičkih se vsakih pet let zniža za 5 odstotnih točk. Zakon za uravnoteženje javnih financ je splošno stopnjo cedularne obdavčitve zvišal na 25 odstotkov, kolikor bo znašala od 1. januarja 2013.

Računi bodo dragoceni

Lastniki nepremičnin že ugotavljajo, da cedularna obdavčitev zanje najbrž ne bo boljša od veljavnega sistema. Posamezniki prejemniki dohodkov iz najemnin imajo namreč zdaj pravico uveljaviti 40-odstotne normirane ali dejanske stroške, če priložijo račune. Hkrati s prehodom na cedularno (25-odstotno) obdavčitev dohodkov iz najemnin namerava vlada normirane stroške znižati na 10 odstotkov najemnine, z računi pa bo mogoče uveljaviti dejanske stroške.

Ministrstvo za finance pričakuje, da bo cedularna obdavčitev lastnike praznih nepremičnin spodbudila k oddajanju: »Pri predlogu uvedbe cedularne obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem je cilj doseči pregledno in predvidljivo davčno obravnavo, namenjeno stimuliranju trga oddajanja nepremičnin v najem s strani posameznikov, ki imajo neuporabljene nepremičnine, posredno pa tudi spodbuditi k prostovoljnemu napovedovanju teh dohodkov (...).« V ministrstvu za finance verjamejo, da bodo hkrati udarili še po sivi ekonomiji, ker bodo lastniki najemodajalci ob le še 10-odstotnih normiranih stroških bolj potrebovali dokazila o dejanskih stroških, torej račune za obnovo stanovanj, in jih bodo zato tudi zahtevali od raznih mojstrov. Vlada namerava prek cedularne obdavčitve za proračun zbrati dodatnih 14 milijonov evrov.

Velike spremembe pri dejavnosti


Za dohodninske zavezance, ki opravljajo dejavnost, vlada s spremembami in dopolnitvami zakona o dohodnini pomemebno spreminja načelo obdavčitve po normiranih odhodkih, ki zdaj lahko znašajo 25 odstotkov prihodkov, v posebej določenih dejavnostih 70 odstotkov. Za obdavčitev po normiranih odhodkih se lahko odločijo zavezanci, ki izpolnjujejo več meril, med drugim nimajo zaposlenih in njihovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno oktobrom tekočega leta, pa ne presegajo 42.000 evrov.

Za dejavnost 20-odstotni davek

Vlada zdaj s spremembami in dopolnitvami zakona o dohodnini za samostojne podjetnike načrtuje nov sistem ureditve po normiranih odhodkih: zgornjo mejo prihodkov popravlja na 50 tisoč evrov, znesek normiranih odhodkov na 70 odstotkov davčno priznanih prihodkov. Hkrati tej skupini zavezancev omogoča 20-odstotno cedularno obdavčitev: »To pomeni dodatno poenostavitev davčnega poslovanja, na podlagi katerega se bo davek, ki ga bodo izračunali in plačali davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo svojo davčno osnovo z uporabo normiranih odhodkov, štel za dokončni davek in se ne bo poračunaval na letni ravni v okviru izračunavanja letne dohodninske obveznosti. Toda o zavezancev, ki bodo izbrali to možnost, ministrstvo za finance pričakuje tudi nekaj odrekanja: »Ukinja se možnost uveljavljanja dejanskih stroškov obveznih prispevkov za socialno varnost.«

Ureditev za prostovoljce

Z novelo dohodninskega zakona namerava vlada opraviti še več drugih popravkov - med drugim namerava urediti davčni položaj prostovoljnega dela in prostovoljcev. Njihove dohodke bo zakon uvrščal v skupino drugi dohodki, poleg tega novela »določa oprostitev dohodnine od državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva ter nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, ki jih izplačujejo samoupravne lokalne skupnosti«.