Tiskane izdaje
Ljubljana - Med letoma 2009 in 2011 je vlada v razvoj in napredek slovenskega gospodarstva vložila 1,6 milijarde evrov. Novi Ljubljanski banki (NLB) je država skupaj namenila 247,8 milijona evrov, pretežni del teh sredstev pa je šel za dokapitalizacijo naše največje banke v višini 243,6 milijona evrov. Za dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor je država namenila slabih 13 milijonov evrov, skupaj pa je za mariborsko banko namenila 17,8 milijona evrov. SID banki je država skupaj namenila 170,5 milijona sredstev, pretežni del v višini 160 milijonov evrov za dokapitalizacijo.
Približno polovico manj sredstev kot za NLB, 124,7 milijona evrov, je šlo za Slovenske železnice, in sicer za izvajanje gospodarske javne službe. Največjemu slovenskemu izvozniku, novomeškemu Revozu, je država v omenjenem obdobju namenila skupaj 12,9 milijona evrov finančne spodbude, je med drugim razvidno iz razpredelnice, objavljene na vladnih spletnih straneh pod sloganom Država za razvoj Slovenije.
Vlada, ki po izglasovani nezaupnici v DZ opravlja tekoče posle, je na svojih spletnih straneh objavila tudi pregled ključnih dosežkov v svojem mandatu. Kot je navedeno, je vlada mandat nastopila v času vrhunca svetovne finančne in gospodarske krize. Zato je morala vlada takoj po nastopu mandata spremeniti koalicijske prioritete dela in najprej vse sile usmeriti v zaščito prebivalstva pred socialnimi učinki krize, hkrati pa poskrbeti za ohranitev zdravih jeder gospodarstva.
Pri tem jo je oviralo tudi dejstvo, da je država prišla v krizo zunanje zadolžena, in sicer za 39 milijard evrov, ter javnofinančno močno oslabljena - s strukturnim primanjkljajem v proračunu, s skoraj milijardo manj sredstev v državni blagajni zaradi davčne »reforme« prejšnje vlade in z obveznostmi iz plačne »reforme« v javnem sektorju v višini pol milijarde evrov. Hkrati pa je po poročanju STA kriza razgalila dejstvo, da je bilo slovensko gospodarstvo razvojno in strukturno na takšne šoke povsem nepripravljeno.
Zato je morala vlada, kot prva v novejši slovenski zgodovini, v drugem delu mandata poskrbeti za pripravo ustreznih daljnosežnih strukturnih reform na ključnih področjih: pokojninski in zdravstveni sistem, trg dela, socialna kohezivnost, javna uprava, konkurenčnost gospodarstva, boj proti gospodarskemu kriminalu, krepitev pravne države ...
»Vladi je uspelo večino zahtevnega dela tudi opraviti, vendar pa zaradi nepripravljenosti družbe na predlagane spremembe, zlasti pa zaradi nasprotovanja sindikatov in v pretežni meri opozicijskih strank ter skrajšanja mandata, vseh načrtovanih reform ni mogla v celoti uresničiti,« poudarja vlada, ob tem pa navaja dosežke mandata.
Med največjimi dosežki vlada med drugim izpostavlja dva svežnja protikriznih ukrepov in strukturne prilagoditve v okviru izhodne strategije, ohranitev in obranitev vzdržnosti javnih financ, omejitev najhujših učinkov finančne krize z jamstvenimi shemami, ohranitev zmerne gospodarske rasti in nizke inflacije, sprejetje socialnih ukrepov za omejitev posledic krize, omejitev plač v javnem sektorju, povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, sanacijo Slovenskih železnic, dokončanje avtocestnega križa in večjo varnost v prometu, programski pristop k načrtovanju proračunov in nov način kadrovanja.
