Vprašanje za vlado: slaba posojila v slabo banko ali ne

Vsota vseh nedonosnih terjatev bank do podjetij se približuje petim milijardam evrov.

Objavljeno
01. november 2011 17.38
Posodobljeno
01. november 2011 19.00
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana – Slaba posojila slovenskih bank do podjetij hitro naraščajo in so se v manj kot letu dni več kot podvojila. Nedonosnih terjatev je bilo po podatkih Banke Slovenije (BS) konec oktobra 2010 za tri odstotke, konec avgusta letos pa že za 6,8 odstotka (1,7 milijarde evrov) razvrščenih bančnih terjatev.

Še slabši je trend pri terjatvah bank, ki zamujajo s plačilom več kot 90 dni. Konec lanskega oktobra jih je bilo za 6,8 odstotka, konec avgusta letos pa že za 18,3 odstotka (4,5 milijarde evrov) vseh terjatev.

Ena prvih nalog prihodnje vlade bo zato ukrepanje v bančnem sektorju. »Ustanovitev slabe banke je le ena od možnosti, kako se odzvati na težave bančnega sistema, ki se mu slabša kakovost naložbenega portfelja,« so v BS odgovorili na vprašanje Dela o potrebi po ustanovitve slabe banke. »Pri odgovoru na vprašanje, ali v Sloveniji potrebujemo slabo banko, mora država upoštevati več stvari. Ali je ustanovitev 'slabe banke' upravičena glede na solventnost slovenskih bank ter razlike v kakovosti portfelja med posameznimi bankami? Katera merila naj se upoštevajo pri izboru bančnih aktiv, zaradi katerih naj bi bila 'slaba banka' ustanovljena? Po kakšni ceni naj bi na 'slabo banko' prenesli slabe naložbe sicer solventnih bank oziroma kako bi določili vrednost slabih naložb, prenesenih na 'slabo banko'? Če so slabe naložbe skoncentrirane v majhnem številu bank, je lahko ukrepanje na ravni posamezne banke oziroma bank primernejše kot ustanovitev 'slabe banke',« so prepričani v BS.

V BS še poudarjajo, da so pri ukrepih »ključne posledice na javne finance. V bankah v večinski državni lasti lahko država z rekapitalizacijo neposredno okrepi banko, kar je primerno, če s tem najmanj obremeni javne finance. Najprej je treba izčrpati možnosti reševanja bank v težavah, ki ne bremenijo javnih financ in ne povečujejo javnega dolga. To so dokapitalizacija z zasebnimi viri, pripojitev k drugi banki, združitev z njo ali prevzem. Če se ti ukrepi izkažejo za neprimerne ali neizvedljive, je pri odločitvi o načinu posega v bančni sistem ključna presoja države.«