Tiskane izdaje
Bruselj - Srečanju voditeljev sedemindvajseterice bo sledilo še ločeno zasedanje voditeljev članic območja evra, na katerem bodo predsedniki držav in vlad skušali doseči čim več napredka glede iskanja celovite rešitve za dolžniške težave območja evra pred novim vrhom območja skupne valute v sredo.
Med voditelji EU, ki zasedajo, je tudi slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh zatrdila, da spremembe pogodbe EU za krepitev fiskalnega in gospodarskega upravljanja ne bi smele biti tabu, piše STA. Kot je še dejala, območje evra pripravlja rešitve za sredino odločitev. Ker pa gre za tehnično zahtevna vprašanja, je treba biti po njenih besedah natančen in previden, zato dokončne rešitve danes ni pričakovati. Vseeno je znova izrazila oceno, da pogovori napredujejo.
Belgijski premier Yves Leterme je na vprašanje, če je današnji vrh območja evra v luči vnovičnega srečanja v sredo sploh smiseln, odgovoril, da je ključno do odprtja finančnih trgov doseči dovolj napredka, da se ohrani verodostojnost skupne valute.
Merklova namerava očitno voditeljem predstaviti tudi nemški predlog o spremembah pogodbe EU za izboljšanje usklajevanja javnofinančnih in gospodarskih politik v območju evra in zagotavljanje stabilne denarne unije. Kot je dejala, te ne bi smele biti tabu, a med članicami zamisel ni naletela na splošno odobravanje.
Švedski premier Fredrik Reinfeldt je tako ob prihodu na vrh dejal, da spremembe pogodbe EU niso potrebne. Kot trdi, obstajajo možnosti za delovanje znotraj obstoječih pogodb. Spremembe pogodb namreč po izkušnjah vzamejo zelo dolgo časa, poleg tega pa gre za negotov proces, ki lahko prinese politično nestabilnost, je prepričan.
Reinfeldt bi se raje osredotočil na krepitev konkurenčnosti, stabilizacijo javnih financ in ureditev razmer v finančnem sektorju. Pojasnil je, da so v EU vstopili zato, da imajo lahko v povezavi svojo besedo, zato želi čim bolj ohraniti odločanje na ravni sedemindvajseterice.
Tudi avstrijski premier Werner Faymann ocenjuje, da sprememba pogodbe za reševanje kratkoročnih težav ne prinaša ničesar, saj postopek traja predolgo.
Medtem ko se bodo voditelji celotne EU posvetili še vprašanju usklajene dokapitalizacije evropskih bank, pri čemer se omenjajo številke med 100 in 110 milijardami evrov, in ukrepom za krepitev konkurenčnosti ter zagotavljanje rasti, pa bodo voditelji območja evra ločeno razpravljali o dodatnih ukrepih za zmanjšanja dolžniškega bremena Grčije in krepitvi posojilne sposobnosti začasnega sklada za reševanje evra (EFSF).
Faymann kot "realist in pragmatik" ne verjame v dokončno in celovito rešitev za težave evra, ki bo uredila vse in za vedno. Gre pa po njegovih besedah za pomembne odločitve. S tem se je priključil mnenju Merklove, medtem ko npr. francoski predsednik Nicolas Sarkozy v strahu za finančno stabilnost lastne države govori o tem, da je treba najti dokončno rešitev.
Najbolj dramatičen je bil znova grški premier George Papandreu. Kot je dejal v kratki izjavi, je Grčija dokazala, da sprejema potrebne odločitve, da postane njeno gospodarstvo bolj stabilno in vzdržno. Spet je ponovil, da so Grki ponosen narod, ki pričakuje spoštovanje za boleče ukrepe, ki jih sprejema. Se je pa po njegovih besedah dokazalo, da ne gre za grško, temveč za evropsko krizo, in da mora odločno in učinkovito ukrepati vsa Evropa, še piše STA.
