Tiskane izdaje
21.00 - Države Evropske unije so dosegle dogovor o dokapitalizaciji najpomembnejših bank, Kitajska pa bo skupaj z drugimi hitro razvijajočimi se državami pomagala napolniti reševalni sklad EFSF - tako v sredo pozno zvečer poročajo iz Bruslja, francoska tiskovna agencija AFP pa dodaja, da bo predsednik Nicolas Sarkozy že jutri po telefonu poklical kitajsko vodstvo. Podrobnosti o pomnožitvi reševalnega sklada bodo sicer, poudarjajo v Bruslju, izdelali in predstavili šele po današnjem vrhu. Predsednik Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel pa bosta, kot pravijo, osebno poklicala tudi vrsto direktorjev največjih bank, ki so poleti še »prostovoljno« sodelovali pri 21 odstotnem odpisu grških dolgov, zdaj, ko govorijo o petdeset odstotnem in več, pa niso ravno navdušeni. Poljski premier Donald Tusk je v Bruslju pohvalil tudi italijanski načrt boja s prevelikim dolgom, ki ga je vlada v Rimu predstavila kolegom iz evroobmočja.
19.30 - Medtem ko voditelji EU iščejo rešitev za vse bolj zaskrbljujoči dolžniški položaj evroobmočja, pa nikakor ni vseeno niti drugim svetovnim voditeljem, pa čeprav so bili danes zato, da ne bi bilo videti, kot da se vmešavajo v evropske zadeve, mnogi vsaj za javnost raje tiho. Ker pa je mednarodni finančni svet močno povezan med seboj in težave na enem koncu vplivajo tudi na druge, so svetovni voditelji Evropi že v tednih pred zadnjima bruseljskima srečanjema dali vedeti, da pričakujejo napredek. »Če bo Evropa dobila vsestransko rešitev, ki bo imela smisel in bo uporabila zelo obilne evropske rezerve, bomo radi videli tudi nadaljevanje vloge IMF,« je v petek za televizijo CNBC povedal ameriški finančni minister Timothy Geithner, bruseljska dogajanja pa zagotovo natančno spremljajo tudi v Pekingu, Tokiu in drugje.
19.20 - Zdaj tudi Francija napoveduje, da bo po končanju vrha EU oblikovala varčevalne ukrepe. Osnutek proračuna za leto 2012, ki je v parlamentarni obravnavi, tega sicer še ne predvideva, pariški Le Monde pa poroča, da bo predsednik Sarkozy nov predlog dobil na mizo že čez štirinajst dni, državljane pa o tem nagovoril že v četrtkovem televizijskem nastopu. Strokovnjaki verjamejo, da so ukrepi nujni, saj že vse kaže, da ne morajo več računati na poldrugi odstotek in več gospodarske rasti, kot so upali, samo enoodstotna rast pa pomeni devet milijard evrov manj denarja za državni proračun. »Potrebujemo nekaj močnega in strukturnega, vsota mora biti pomembna in dokazati, da država resnično napreduje,« dnevnik navaja neimenovanega vidnega člana vladajoče stranke.
19.00 - Srečanja v Bruslju se udeležuje tudi slovensko vodstvo s premierom Borutom Pahorjem, ki opravlja tekoče posle, na čelu, a po poročanju STA pred zasedanjem ni dal izjave. Zato pa so bili zgovorni nekateri drugi voditelji, danska predsednica vlade Helle Thorning-Schmidt je tako poudarila, da nocoj morajo doseči rešitev. Njen švedski kolega Fredrik Reinfeldt pa vseeno meni, da je bolje najti vsestransko rešitev, kot pa hiteti.
18.15 - V Bruslju se je začel še en vrh EU o reševanju krize evroobmočja, ki naj bi prinesel obračun z grškimi dolgovi in požarni zid pred širjenjem krize iz Aten v druge evropske prestolnice. Vse več pa je dvomov, da bodo ukrepi tudi tokrat zadostovali. »Čakamo na podrobnosti in dvomim, da jih bomo dobili danes,« je povedal poljski premier Donald Tusk iz države, ki zdaj sicer predseduje EU, ni pa tudi članica skupne evropske valute. Države izven evroobmočja je v minulih dneh skrbelo, ali se bodo evrove države dogovorile brez njih, zaradi tega sta se sprla celo francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron. Zdaj pa je videti, da se vsi spet bojijo pomanjkanja dovolj vsestranskih odločitev.
17.45 - Čeprav je Grčija z vsemi njenimi neznanskimi dolgovi še vedno v samem središču štirinajstega kriznega vrha EU, jo počasi že prehiteva Italija, saj bi podobne finančne težave v četrtem največjem evropskem gospodarstvu kot za šalo pometle z vsemi skladi in vzvodi, o katerih se bodo zdaj pogovarjali v Bruslju. Vlada v Rimu je zaskrbljenemu vrhu EU zato poslala pismo z začrtanjem reform, ki jih nameravajo izvesti za zmanjšanje svojega prav tako gigantskega dolga, a tistim, ki dvomijo, ni mogoče zameriti, da bo odločno ukrepala, se je Italija namreč zavezala že poleti. Kako vroče so strasti, pa je pokazal tudi manjši pretep v italijanskem parlamentu, dva poslanca, eden iz vladajoče koalicije in drugi iz opozicije, sta se v Rimu med razpravo o gospodarskem položaju spopadla s pestmi.
17.30 - Televizijske kamere so med prihodom v Bruselj zasledovale tudi francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki se mora zaradi krize evroobmočja morda bati celo za svojo kariero, velike težave francoskih bank, ki so od vseh največ posojale Grčiji in drugim državam v težavah, volivce na spomladanskih volitvah najbrž ne bodo pustile ravnodušne. Rešitev je zato tudi in še posebej v francoskem interesu. »Prihaja trenutek resnice?« je tako Sarkozyja v Bruslju vprašal eden od novinarjev, a je bil francoski predsednik raje tiho.
17.15 - "Še vedno je veliko problemov, ki jih je treba rešiti, in pogajanj, ki jih bo treba opraviti. Delo torej še ni končano," je kljub podpori bundestaga pri pogajanjih o krizi evroobmočja ob prihodu v Bruselj povedala nemška kanclerka. Na zasedanje, ki se bo začelo ob osemnajstih, je že prišla tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki pa je, kot poroča slovenska tiskovna agencija, dejala le, da se bodo dela danes lotili z"veliko dobre volje". V Bruslju bodo najprej zasedali voditelji vseh 27 članic EU, potem pa se bodo posebej sestali še prvaki evroobmočja.
16.45 - Nemški bundestag je popoldne z veliko večino 503 za in le 89 proti (štirje vzdržani) podprl načrte kanclerke Angele Merkel za reševanje krize evroobmočja, pa čeprav je bilo nekaj upornikov tudi v njenih lastnih vrstah. Kritiki so Merklovo doslej obtoževali, da je z neodločnim pristopom tudi sama pripomogla k nenehnemu poslabševanju krize, zdaj pa kanclerka upa, da bodo z okrepitvijo reševalnega sklada EFSF in drugimi vzvodi lahko ustavili plaz, vsaj za mnoge nemške politike pa so še vedno sporne razprave o vlogi evropske centralne banke. Nemško ustavno sodišče je minuli mesec odločilo, da se mora vlada pred večjimi odločitvami posvetovati s parlamentom, zaradi česar so nezadovoljni v številnih drugih državah evroobmočja. Kaj bi bilo, če bi kaj podobnega morali delati tudi v drugih državah, sprašujejo tisti, ki menijo, da evroobmočje že zdaj prepočasi odgovarja na izzive.
16.30 - Grki stiskajo pesti, da bodo iz Bruslja dobili čim večji odpis svojih dolgov. »Zagotovitev varnosti grških državljanov in dvig dela dolgov, ki jih zdaj bremeni, je državljanska dolžnost, h kateri morajo prispevati vsi,« dnevnik Kathimerini navaja ministrskega predsednika Jorgosa Papandreuja. »In ko rečem vsi, mislim tudi na banke, ki morajo tudi nositi del bremena.« Grčija pa si po pisanju komentatorjev tega časopisa izprašuje vest po hudih nemirih, ki so minuli četrtek spremljali sprejemanje obsežnih varčevalnih ukrepov v parlamentu. »Ko smo opazovali metanje morilskih kosov marmorja in molotovk na množico, smo lahko spet enkrat videli, kako je propad institucij pripomogel k sedanji krizi in kako je sredi tega kaosa naše edino upanje vrnitev k njim.« Amen, bi rekla večina udeležencev vrha v Bruslju, ki se bolj kot vsega boji, da zadolžene države ne bodo opravile s svojimi grehi.
16.15 - Tudi svetovni trgi z zadržanim dihom čakajo, kaj se bo danes in jutri dogajalo v Bruslju, a se razlage o tem, kaj v resnici pričakujejo, razlikujejo. Zmerna rast v minulih dneh na številnih svetovnih borzah tako po prepričanju mnogih strokovnjakov ne dokazuje, da investitorji verjamejo v odločno evropsko akcijo, ampak odseva tudi pozitivnejše gospodarske podatke iz ZDA in Kitajske ter morda tudi namige ameriške Fed o ponovnem nakupovanju nepremičninskih obveznic.
16.00 - Če se Evropejci ne bodo dogovorili o nujnih protikriznih ukrepih, je vse pogosteje slišati, da se bo v reševanje evroobmočja vključil tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot pri Dow Jones Newswires navajajo neimenovanega »višjega uradnika EU«, pa pri IMF verjamejo, da bo potreben še korenitejši odpis grških dolgov od tistega, o katerem se zdaj dogovarjajo v evropskih prestolnicah, omenjajo celo 70 ali 75 odstotkov. Spomnimo se, da so evropski državniki poleti govorili o prelomnem dosežku, ko so se z bankami dogovorili za 21 odstotni odpis!
15.30 - Tiskovne agencije so že začele objavljati neuradne odlomke teksta, o katerem naj bi se danes in jutri dogovorili na bruseljskem vrhu. Evropski voditelji bodo, če se bodo o tem tudi dogovorili, zahtevali okrepitev temeljnega kapitala bank na devet odstotkov, banke bi imele za to časa do konca prihodnjega junija. Najprej pa naj bi denar poskusile
pridobiti same, če to ne bo šlo, bi nastopile njihove države in šele na koncu začasni evropski reševalni sklad EFSF. Računajo, da bo dokapitalizacija največjih evropskih bank štela 108 milijard evrov, če bodo banke soglašale s odpisom med petdesetimi in šestdesetimi odstotki.
14.30 – »Če pade evro, pade Evropa!« je svojemu parlamentu samo nekaj ur pred že štirinajstim kriznim vrhom EU o reševanju Grčije in evroobmočja povedala nemška kanclerka Angela Merkel. »To se ne sme zgoditi, imamo zgodovinsko odgovornost.« Cilj Grčije mora biti po njenih besedah znižanje zadolžitve na 120 odstotkov BDP do leta 2020 (za prihodnje leto ji grozi skoraj 200 odstotkov), kar po njenih besedah zahteva okrog petdeset odstotkov odpisa dolgov. Okrepitev začasnega reševalnega sklada EFSF, s katerim bi potem pomagali prizadetim bankam in drugim državam, pa je po njenem prepričanju sprejemljiva, tudi zato, ker nemške varščine ostajajo pri 211 milijardah evrov. Merklova sicer ni mogla izključiti, da tveganja ne bodo še večja, a je spomnila tudi na čas pred tremi leti, ko sta bundestag in vlada skupaj preprečila, da bi Nemčija zdrsnila v globoko recesijo. Po njenem je Nemčija iz krize prišla močnejša.
14.00 – Prihajajoči guverner evropske centralne banke Mario Draghi napovedal, da bo ECB še naprej kupovala obveznice držav v težavah, pa čeprav sta še zaradi dosedanjih nakupov odstopila dva nemška člana vodstva ECB. »Evrosistem je odločen z nekonvencialnimi ukrepi preprečiti, da bi težave v delovanju valutnih in finančnih trgov ustvarile ovire monetarnim prenosom,« je v značilnem centralnobančniškem žargonu objavil v Rimu. Tudi po njegovem mnenju bi bili takšni ukrepi le začasni, a si je lahko ob tem predstavljati zaskrbljenost v Berlinu, kjer verjamejo, da je naloga evropske centralne banke po zgledu Bundesbanke samo paziti na trdnost denarja, ne pa pomagati reševanje držav v težavah.
12.00 – Iz Rima se je izvedelo, da je moralo italijansko finančni ministrstvo tokrat za donose obveznic plačati višjo ceno od še pred mesecem dni, kar dokazuje živčnost finančnih trgov s položajem v tej državi. Govorice, da bo premier Silvio Berlusconi tudi zaradi 1,9 bilijona evrov državnega dolga in recesije, ki vse le še poslabša, kmalu odšel s svojega položaja, so vse glasnejše.
