Ljubljana — Ministrstvo za delo je predstavilo izhodiščne predloge za modernizacijo pokojninskega sistema, ki smo jih v Delu neuradno predstavili že v sredo. Reforma bo potekala v dveh fazah; od leta 2011 do 2015 namerava ministrstvo s sodelovanjem socialnih partnerjev posodobiti sedanji pokojninski sistem. V drugi fazi, ki bo trajala od leta 2015 do 2025 pa bo postavljen nov sistem. Peter Pogačar, vodja delovne skupine, ki je pripravila izhodišča in minister Ivan Svetlik zagotavljata, da bodo spremembe postopne in ne bodo vplivale na položaj upokojencev in na pogoje upokojevanja tistih, ki so tik pred upokojitvijo.
Reforma sledi dvema temeljnima ciljema. »Doseči želimo dostojne in primerne pokojnine in ohraniti finančno vzdržnost sistema,« je poudaril minister Svetlik. Ključno načelo modernizirane pokojninske blagajne je po njegovih besedah ta, da bo vsak iz nje prejel toliko, kot je vanjo dejansko vplačal, ne da bi okrnili mehanizem solidarnosti.
Posodobitev predvideva postopen zakonski dvig polne starostne dobe za upokojitev obeh spolov na 65 let (do 2015), ki pa ne bo obvezna. Načrtovana minimalna starost ob upokojitvi moškega in ženske bi bila takrat 60 let. Predlagani bonus in malus za poznejšo ali predčasno upokojitev je 0,3 odstotka na mesec ali 3,6 odstotka na leto; to pomeni, da boste, če se boste upokojili pri 60. letu, prejemali približno 18 odstotkov nižjo pokojnino, kot bi jo, če bi se upokojili pri 65., za vsako leto po 65. pa 3,6 odstotka višjo.
Tiste, ki bodo oddelali 40 let (38 za ženske) in bodo ostali na delovnem mestu tudi po polni upokojitveni dobi, čaka še dodaten dvoodstotni bonus na leto. Podlaga za preračunavanje pokojninske osnove bo namesto sedanjih 18 po novem 35 zaporednih let, predlog posodobitve prav tako ne predvideva več časovnih bonusov za vojaški rok, študijsko dobo in porodniško. Pri valorizacija pokojnin z rastjo plač je obveljal švicarski model, po katerem se pokojnine polovično usklajujejo z rastjo plač in inflacijo. Modernizacija bo »očistila« pokojninsko blagajno preostalih socialnih transferjev. Tako bi po načrtih ministrstva proračun plačeval vse socialne pomoči, starostno, invalidsko, vdovsko in družinsko pokojnino pa pokojninska blagajna. Delna upokojitev bi bila bolj fleksibilna, kar pomeni, da pride v poštev na primer tudi za samozaposlene in kmete.
Spremembe se obetajo tudi pri prilivih v blagajno. »Vsako delo šteje,«meni minister, zato bo socialnim partnerjem predlagal, da bi socialne prispevke vplačevali od vsake vrste dela. Od podjemnih in avtorskih pogodb, pogodb o delu in zaposlitvi, študentskega dela,...bomo tako plačevali sorazmerno enake prispevke glede na višino prihodka in seveda uživali tudi socialno zavarovanje v enakem obsegu. Razmerje med prispevnimi stopnjami (socialnimi prispevki) za redno delovno razmerje bi po predlogu ostalo nespremenjeno do leta 2015.
Leto 2011 bo po pričakovanjih ministrstva prineslo tudi nov točkovni sistem, ki bo podlaga za odmero pokojnine po metodi pokojninskih točk, 2015 pa prehajamo na osebni virtualni račun. V sistemu navideznih pokojninskih računov se vplačani prispevki zavarovanca evidentirajo na njegovem osebnem računu, kjer bo posameznik vedno lahko preveril višino zbranih sredstev za svojo pokojnino, kolikšna je njegova pričakovana pokojnina in ali so bili vplačani vsi socialni prispevki. To bo po besedah Pogačarja sistem napravilo bolj transparenten in odpravilo določena zlorabe. Nov sistem bo s 1. januarjem 2015 veljal za vse, ki bodo takrat stari manj kot 55 let. Ostali ostanejo v moderniziranem pokojninskem sistemu.