Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija je majhno denarno območje, zato profesionalno ponarejanje tolarja za tuje kriminalne združbe ni bilo zanimivo. To pa ne velja za evro, ki ga bo Slovenija uvedla s 1. januarjem prihodnje leto. Zato je dobro poznati zaščitne elemente evrskih bankovcev (reliefnost, vodni znak, zlatorumeni trak itd.), ki jih je moč preveriti s pogledom bankovca proti svetlobi, z otipom in nagibom bankovca. V Banki Slovenije so v ta namen pripravili tudi gradivo o zaščitnih elementih bankovcev.
Vrsta zaščitnih elementov
Vsak bankovec ima vrsto zaščitnih elementov (integriran vodni znak, varnostne črte, globinski tisk, posebne barve, varnostne folije, ki odbijajo svetlobo, strojno čitljive varnostne znake), poleg tega pa ima papir evrskih bankovcev povsem značilen šelest ob otipu, pojasnjujejo na Banki Slovenije. Pristnost evrskih bankovcev je moč hitro in zanesljivo preveriti z otipom, pogledom in nagibom, pri čemer pa zgolj ena metoda ni dovolj, poudarjajo.
Z otipom je moč zaznati reliefnost pri kraticah Evropske centralne banke ob zgornjem robu bankovca, pri veliki, odebeljeni številki vrednosti bankovca ter pri osrednjem motivu (okna, vrata). Če je bankovec obrnjen proti svetlobi, je moč opaziti vodni znak, varnostno nit in sestavljeno številko. Ob nagibu bankovca je na sprednji strani videti spreminjajočo se podobo na hologramu, na zadnji strani pa zlatorumen trak (na bankovcih za pet, 10 in 20 evrov) oz. številko spremenljive barve (na bankovcih za 50, 100, 200 in 500 evrov).
Najpogostejši ponaredki bankovci za 50 evrov
V Sloveniji so za ugotavljanje pristnosti bankovcev in kovancev pristojni Nacionalni center za ponaredke pri Banki Slovenije, Nacionalni analitski center za evrske bankovce in Nacionalni analitski center za evrske kovance, ki delujeta pri Centru za forenzične preiskave ministrstva za notranje zadeve.
Lani so po podatkih Nacionalnega centra za ponaredke v Sloveniji odkrili 1058 ponarejenih evrskih bankovcev, najpogosteje bankovec za 50 evrov. Število ponaredkov evrskih bankovcev se je lani v primerjavi z letom 2004 povečalo za 89,3 odstotka, vrednost ponarejenih bankovcev pa za 96,5 odstotka in je znašala 96.639 evrov.
Največ evrskih ponaredkov v bližini Italije
Ponarejenih tolarskih bankovcev je bilo lani odkritih manj, in sicer 652, v letu 2004 pa 1238, kar je za 47 odstotkov manj. Fizične in pravne osebe so bile iz tega naslova v letu 2005 oškodovane za 2,4 milijona tolarjev, v letu 2004 pa za 6,9 milijona tolarjev. Večji del ponaredkov, tako v količinski kot vrednostni strukturi, predstavljajo največji trije apoeni za 10.000, 5000 in 1000 tolarjev.
V prvem letošnjem polletju je bilo skupno zaseženih 1123 ponarejenih bankovcev, od tega 615 ponaredkov evrov, ostali so bili tolarji. Največ ponarejenih evrskih bankovcev je policija odkrila na območjih, ki mejijo z Italijo, in sicer v igralnicah, na bencinskih servisih, hotelih, medtem ko se ponaredki kovancev pojavljajo le na cestninskih postajah.
Nasvet: Vse posle z evri izvajajte na bankah
Evropska centralna banka je v letih 2003 in 2004 odkrila več kot 300.000 ponarejenih evrskih bankovcev. Da bi se posamezniki čim bolj seznanili z zaščitnimi elementi evrskih bankovcev, sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka pripravili tudi posebne plakate. Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bo ob začetku uvedbe evra v Sloveniji zagotovo prišlo do večjega pritiska ponaredkov evrske gotovine.
Na Banki Slovenije prebivalcem svetujejo, naj v primerih, ko sumijo, da so prejeli ponarejeno gotovino, v nobenem primeru ponaredka ne vračajo tistemu, ki ga je prinesel, in se ob tem izpostavljajo nevarnosti. Poleg tega svetujejo, naj ne nasedajo menjavi denarja izven bank, temveč vse posle z evri opravijo na bankah. Pozorni naj bodo tudi na bankovce višjih vrednosti, če se z njimi kupuje kaj majhnega ali čez vikend oz. med prazniki.
