Tiskane izdaje
Strasbourg - Na krizo se moramo odzivati hitro in odločno, je poudaril predsednik José Manuel Barroso, ko je v strasbourškem avditoriju pred evropskimi poslanci razkril delovni program evropske komisije za leto 2012.
Projekt »evropske prenove«, kot ga je označil, se osredotoča na krepitev stabilnosti in odgovornosti, spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja, treba pa bo tudi storiti vse, da bi se postavili po robu zelo negativni ekonomski perspektivi.
Že prihodnji teden bodo v Berlaymontu objavili letno analizo rasti ter predstavili nove predloge za okrepitev gospodarskega upravljanja v Uniji in na območju evra, s katerimi bi zagotovili stabilnost, disciplino in konvergenco. Do konca prihodnjega leta bi članice že morale te ambiciozne ukrepe preliti v domače zakonodaje in jih začeti uresničevati. Del teh prizadevanj bo tudi zagotavljanje zdravih javnih financ, saj je treba obnoviti zaupanje v zmožnost Unije, da se izkoplje iz gospodarske krize. Najpomembnejši predlogi, vključno s tistimi za reševanje bank, bodo na mizi do konca leta 2011, je napovedal Barroso, prihodnje leto pa bo komisija pripravila tudi ukrepe za zaščito vlagateljev.
Delovni program za leto 2012 dopolnjuje nič manj kot 129 pobud, ki jih bo pripravila komisija, in drugi ukrepi, ki jih namerava obravnavati do konca mandata, dokumentu pa je priložen še seznam predlogov za poenostavitev in zmanjšanje upravnih bremen.
Podpora pa tudi kritike
Med poslanskimi skupinami so predloge komisije podprli predvsem v evropski ljudski stranki (EPP) pa tudi pri konservativcih in reformistih (ECR), čeprav je njihov britanski govorec Malcolm Harbour nasprotoval davku na finančne transakcije, češ da bo »najmanj za polovico zmanjšal gospodarsko rast v Evropi«, ni pa omenil morebitnih škodljivih posledic za londonski City, ki bolj žuli otoško vlado. »Moramo se zavedati, da so (protikrizni) programi, ki se osredotočajo izključno na zategovanje pasu in ne upoštevajo gospodarskega razvoja, obsojeni na neuspeh,« je Barrosu ugovarjala sopredsednica zelenih Rebecca Harms, medtem ko je predstavnik liberalcev in demokratov (ALDE) Andrew Duff ošibal »panično in kaotično sestankovanje premierov, ki niso razbili le zaupanja trgov, temveč tudi demokratično zaupanje v integracijski proces«. Po prepričanju zastopnika evroskeptične Evrope svobode in demokracije (EFD) Gerarda Battena sta »krizi v Grčiji in Italiji vsaj delno posledica njunega članstva v evrski skupini, namesto mirnega izhoda pa sta morali žrtvovati demokratično izvoljeni vladi in ju nadomestiti z ekonomisti in tehnokrati«.
Vrednostni papirji
Medtem so evropski poslanci potrdili enega ključnih zakonodajnih aktov za zagotavljanje večje preglednosti trgovanja z vrednostnimi papirji. Z veliko večino (507 glasov za, 25 proti ob 109 vzdržanih) so izglasovali predlog uredbe, ki omejuje prodajo na kratko in trgovanje z zamenjavami kreditnega tveganja (CDS), torej s finančnimi produkti za zavarovanje pred tveganjem plačilne nesposobnosti države izdajateljice obveznice. Prav trgovanje s temi produkti je med glavnimi vzroki za nestabilnost na finančnih trgih, krivijo pa ga tudi za povečanje proračunskih težav Italije. Parlamentarci so v pogajanjih o končnem predlogu uredbe vnesli določilo o prepovedi nekritih zamenjav kreditnega tveganja, torej zavarovanja pred plačilno nesposobnostjo države brez lastništva obveznic.
Bonitetne agencije
Komisar za notranji trg Michel Barnier, ki je - prav tako v Strasbourgu - predstavil predlog zaostritve pravil za bonitetne agencije, se je v zadnjem trenutku, menda zaradi razhajanj med člani kolegijskega organa, odrekel ključnemu predlogu, po katerem bi začasno ustavili objavljanje bonitetnih ocen za države, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč. »Po dolgi razpravi s kolegi sem ugotovil, da bo potrebno več časa za prepričevanje in podrobnejšo pripravo tehničnih ukrepov,« je odločitev pojasnil Francoz, ki je po pisanju britanskega Financial Timesa imel težave »z vsaj petimi člani komisije, tudi z britansko in švedsko predstavnico«.
