Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ministrstvu za finance danes še niso hoteli pojasniti, kako konkretno naj bi potekal napovedani prenos slabih bančnih terjatev na novi Slovenski državni holding (SDH). Odzivi na predvideno vladno rešitev pa so tako pozitivni kot tudi zelo kritični.
Poznavalci razmišljajo, da bo prenos slabih bančnih terjatev – teh je po neuradnih ocenah za tri do štiri milijarde evrov – verjetno potekal tako, da bo holding bankam v zameno izdal dolžniške ali lastniške finančne instrumente, ki bodo imeli boljšo boniteto od slabih naložb. S prenosom teh terjatev na hčerinsko družbo SDH bi se država izognila dodatni zadolžitvi.
A poznavalci opozarjajo, da bo to prineslo dodatno zadolžitev holdinga, ki bi tako lahko imel že ob ustanovitvi skupaj z obveznostmi Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad) za približno pet milijard evrov obveznosti, kar bi poslabšalo njegovo kapitalsko ustreznost in povečalo nevarnost za insolventnost.
Nanj naj bi po lanskih bilancah prešlo za 11 milijard evrov naložb. »Če mislijo na SDH prenesti terjatve bank in še obveznosti Soda in Kada, bo ta holding kapitalsko zelo slab,« opozarja strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek, ki se strinja, da bi lahko holding postal tudi insolventen.
Članu uprave KD Skladi Mateju Tomažinu se zdi prenos teh terjatev na SDH dobra novica za banke: »Ta napoved je dobra, ker se bodo banke lahko spet ukvarjale z osnovnim poslom, ne pa s terjatvami v portfelju.«
Opozarja, da kljub temu ni pričakovati hitrega zagona kreditiranja, saj v državi ni toliko dobrih projektov. Ali ta prenos pomeni tveganje za holding, bo po njegovem mnenju odvisno od tega, kako bo izpeljan in kako bodo ovrednotene te terjatve.
Minister za finance Janez Šušteršič je sicer napovedal prenos po realni vrednosti.
Finančni analitik Simon Mastnak je dejal, da je prenos slabih posojil iz bank nujen: »Brez tega bančni sistem še vse prihodnje desetletje ne bo deloval. Banke se bodo tudi ob morebitnih novih dokapitalizacijah ukvarjale s slabimi posojili, ki se ne bodo vračala. To bo slabo vplivalo na njihovo boniteto, zaradi tega bodo nekonkurenčne pri kreditiranju dobrih podjetij, ki bodo uhajala h konkurenci. Imele bodo še slabši portfelj in še slabšo boniteto. To je začarani krog, ki ga je treba prekiniti.«
Mastnak pojasnjuje, da bo moral holding bankam za slabo premoženje nekaj dati – obveznice ali denar, za katerega se je treba zadolžiti, ali pa odprodati drugo premoženje. »Pomembno pa je, kako se to premoženje upravlja. Američani so 700 milijard vrgli v podjetja v težavah, kot so General Motors in predvsem banke. Za zdaj te deleže postopoma prodajajo z dobičkom.«
Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar se sprašuje, kako bo holding upravljal slabe naložbe. »Ali bo ta ekipa usposobljena, da bo terjatev vrnjena in da se bo dolžnikov položaj izboljšal? Sedanje upravljanje namreč ni zgledno. Nimajo profesionalcev, da bi delali, kot je treba. Poleg tega se bojim, da so dolžniki manj pripravljeni poravnati dolg do države kot banke. Morda sem preveč skeptičen, a glede na preteklo in sedanjo prakso AUKN se človeku porajajo različna vprašanja.« Poudarja, da vladnih načrtov s SDH ne pozna podrobno.
Koliko slabih terjatev bo prenesenih na holding, je po Arharjevih besedah brez poznavanja kreditnih map in aktivnosti za unovčenje terjatev nemogoče oceniti. Slovenski bančni sistem je imel sicer konec marca skoraj šest milijard evrov slabih terjatev, kar je 11,8 odstotka celotne izpostavljenosti.
Največji delež slabih posojil odpade na največjo slovensko banko NLB. Prvi mož te banke Božo Jašovič je v intervjuju za Mladino dejal, da ima banka slabih terjatev za približno 20 odstotkov portfelja oziroma tri milijarde evrov. Na ta portfelj ima NLB oblikovanih približno 1,8 milijarde evrov rezervacij, preostale terjatve pa ima zavarovane.
Sindikati in upokojenci so zaradi vladnih načrtov ogorčeni. »Nezaslišano je, da bomo s sredstvi iz zaprtega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (ZPSJU) postali instrument reševanja bank,« pravi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. »Naredili bomo vse, da preprečimo to revolucionarno spremembo.« Ne izključuje ne referenduma ne prenosa 570 milijonov evrov sredstev ZPSJU na drugega upravljavca.
V Združenju društev upokojencev Slovenije so zdaj še bolj zaskrbljeni, da se bo začelo prelivanje sredstev, ki so bila namenjena za pokojninsko blagajno, za pokrivanje bančnih izgub. »Vztrajamo pri zahtevi po sledljivosti premoženja in nadzoru nad upravljanjem,« pravi Mirko Miklavčič iz združenja.
Bo Šircelj šef SDH?
Neuradno je sicer slišati, da bi novi šef SDH lahko postal poslanec SDS Andrej Šircelj.
