Tiskane izdaje
Zaradi varčevanja so letos zaprli štiri veleposlaništva in dva konzulata, niso pa zaprli poslovnih pisarn za naša podjetja na štirih diplomatsko-konzularnih predstavništvih in tudi subvencije za slovenske poslovne klube v tujini ostajajo.
Gre za nekdanja predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini, ki jih je pred leti odprla agencija za podjetništvo in tuja vlaganja – Japti, nato pa so jih prenesli na zunanje ministrstvo. To so konzulati v Milanu, Istanbulu, Šanghaju in Kazanu. Niso pa odprli nobenega novega, tako da zdaj lahko podjetjem pomaga na tujih trgih 26 ekonomskih svetovalcev na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini in 28 diplomatov na direktoratu za gospodarsko diplomacijo v Ljubljani.
In kje bi najbolj potrebovali nova diplomatsko-konzularna predstavništva, če bi bil denar na voljo? Generalni direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan je prepričan, da v Kazahstanu, saj v osrednji Aziji nimamo nobenega, namesto tega pet srednjeazijskih držav pokriva veleposlaništvo v Moskvi. Na prednostno lestvico pa Raščan uvršča še Indonezijo in Združene arabske emirate.
Brezplačne poslovne pisarne
Na nekaterih naših veleposlaništvih so podjetjem brezplačno na voljo tudi poslovne pisarne, uporabljajo jih lahko do tri mesece. Vendar niso zelo zasedene, saj si podjetja ne morejo privoščiti, da bi za daljši čas plačala bivanje svojih zaposlenih v tujini; to in potne stroške namreč podjetja krijejo sama. Mimogrede, poslovne pisarne so na naših veleposlaništvih v Moskvi, New Delhiju, Šanghaju in Istanbulu.
Podobna poslovna pisarna je tudi v Kijevu, ki sta jo skupaj zagotovila slovensko veleposlaništvo v Ukrajini in slovensko-ukrajinska zveza poslovnežev. V Zagrebu pa slovensko-hrvaški poslovni klub svojim članom po predhodnem dogovoru omogoča brezplačno uporabo poslovne pisarne za sestanke in poslovne pogovore (mogoča je tudi uporaba interneta).
V Kazahstanu slovenska hiša
Na kazahstanskem trgu pa je našim poslovnežem v pomoč slovenska hiša, ki so jo odprli na zasebno pobudo. To je inovativno poslovno središče za povezovanje slovenskih in kazahstanskih podjetij.
Projekt je zasnovan na podlagi premišljenega programa za realizacijo novih poslovnih priložnosti in omogoča investiranje v perspektiven kazahstanski trg, uvoz in izvoz izdelkov ter sodelovanje s kazahstanskimi podjetji (več na: www.slovenska-hisa.si).
Toda čeprav na nekaterih diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini ni ekonomskih svetovalcev, drugo osebje, skupaj z veleposlaniki, pomaga našim podjetjem na trgih teh držav, saj je gospodarska diplomacija prednostna naloga naše diplomacije, pravi Stanislav Raščan.
V pomoč našim podjetjem na tujih trgih so tudi častni konzuli, ki so za državo daleč najcenejši del diplomatske mreže. Imamo jih kar 97, od tega največ v ZDA, in sicer kar deset. Nazadnje (pred dvema mesecema) so častni konzulat Slovenije odprli v Dearbornu (Michigan) in za častnega konzula imenovali nekdanjega veleposlanika ZDA v Sloveniji Yousifa Ghafarija.
Po nasvete tudi v misije EU
Sicer pa se naša podjetja lahko obrnejo tudi na misije EU v tujini (na njih imajo zaposlene tudi ljudi, ki se ukvarjajo z gospodarstvom) in na predstavništva združenja evropskih gospodarskih zbornic – Eurochambres. V nekaterih gospodarsko zelo zanimivih državah je EU odprla tudi svoje poslovne centre; denimo v Indiji EBTC (evropski poslovni in tehnološki center), ki ima sedež v New Delhiju, podružnice pa v Mumbaju, Kalkuti in Bangaloru. Eurochambres pa po pooblastilu evropske komisije organizira tudi delegacije evropskih poslovnežev na oddaljenejše trge in v te delegacije se lahko prijavijo tudi naša podjetja; nacionalni koordinator je GZS.
Čeprav je denarja za gospodarsko diplomacijo manj, bodo poskušali najti notranje rezerve in narediti čim več za gospodarstvo, pravi Stanislav Raščan. Zasedanj mešanih komisij, na katerih odpravljajo ovire v medsebojnem gospodarskem sodelovanju, bo letos osem; predstavniki Slovenije so se že ločeno sešli s predstavniki Srbije, Hrvaške, Črne gore in Moldavije.
Na prednostnem seznamu gospodarske diplomacije ostajajo naše najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice (v nekaterih je še veliko neizrabljenih poslovnih priložnosti, denimo, v južni Italiji) pa tudi sosednja Madžarska, Turčija in države BRIKS.
Milijarde za posle s Kitajci
Od skupine BRIKS gospodarsko sodelujemo največ z Rusijo, si pa Kitajska zelo želi okrepiti sodelovanje s srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Zato bo vzpostavila kreditne linije v vrednosti kar deset milijard dolarjev, za naložbe v teh državah pa bo namenila pol milijarde dolarjev. Kreditne linije bo odprlo šest velikih kitajskih bank, cilj pa je povečanje menjave s 16 srednje- in vzhodnoevropskimi državami do leta 2015 na sto milijard dolarjev.
Za okrepitev sodelovanja s temi državami je ustanovila sekretariat, v katerem so predstavniki vseh 16 držav. Prvo zasedanje tega sekretariata je bilo 5. septembra v Pekingu, iz Slovenije pa se ga je udeležil Stanislav Raščan. Kot pravi, so Kitajci ponovili, da so pripravljeni investirati zlasti v velike infrastrukturne investicije. Denimo pri nas v Luko Koper, železnice, ceste, letališča in tudi regionalne naložbe. In nekatere države so že ob nedavnem ustanovnem sestanku sekretariata podpisale tudi pogodbe o posameznih poslih. Mimogrede, zaradi globalne krize so se zadnja leta tuja neposredna vlaganja v svetu zelo zmanjšala in Kitajci so med razmeroma redkimi, ki iščejo naložbene priložnosti na tujem. Poleg njih so na tem področju dejavni zlasti Rusi in Turki.
Dobra priložnost je turizem
Sicer pa ima Slovenija že vrsto let v blagovni menjavi s Kitajsko velik primanjkljaj. A bi bilo mogoče zunanjetrgovinsko bilanco s to državo izboljšati s privabitvijo več turistov s Kitajske. Z Japonske imamo, denimo, približno 40.000 turistov na leto, iz Kitajske pa polovico manj. Mimogrede, z Japonsko imamo že osem čarterskih povezav na leto (s Tokiom, Osako, Sendajem in Saporom). Da bi privabili več kitajskih turistov, se bodo predstavniki slovenskega turizma prihodnji mesec udeležili turističnega sejma v Šanghaju, kitajski gostitelji pa jim bodo organizirali petdnevni program, v okviru katerega bodo predstavili Slovenijo kot turistično destinacijo.
