Za inženirje je prihodnost 
v tehnoloških podjetjih

Ljubljana – Čeprav razmere na trgu dela v Sloveniji niso rožnate, so še nekatera večja podjetja in manjši podjetniki, ki kljub neugodni gospodarski klimi rastejo, se razvijajo, vlagajo v razvoj in zaposlujejo.

Nekatera visokorazvita tehnološka podjetja prodirajo na tuje trge, med njimi tudi ajdovsko podjetje Pipistrel, ki bo prihodnje leto zaposlilo od 20 do 30 novih sodelavcev, inženirjev, magistrov in doktorjev naravoslovnih znanosti.

V Pipistrelu nimajo težav z iskanjem novih kadrov, četudi potrebujejo inženirje, ki jih na slovenskem trgu dela kronično primanjkuje. »Vsak dan dobimo od 30 do 50 prošenj za zaposlitev. Prednost imajo ljudje, ki jih priporočijo že zaposleni v podjetju,« priznava prvi mož Pipistrela Ivo Boscarol, ki ima sicer dobre povezave s tehničnimi fakultetami. Veliko zaposlenih (vseh je zdaj okrog 70) v Pipistrelu prihaja iz lokalnega okolja. V slovenskem podjetju, ki ga bodo prihodnje leto reorganizirali, sta zaposlena le dva tujca, ki imata tudi slovensko državljanstvo.

Drugače kot v ajdovskem paradnem konju pa imajo v podjetju Robotina, ki velja za eno bolj perspektivnih srednjih slovenskih podjetij, pri iskanju ustreznih kadrov večje težave. Prihodnje leto bodo zaposlovali prodajnike za tujino in inženirje elektrotehnike, vendar na slovenskem trgu ni dovolj kadrov, ki bi ustrezali njihovim potrebam. Primanjkuje predvsem visoko usposobljenih strokovnjakov s specifičnimi znanji, ugotavlja direktor podjetja Devid Palčič.

Podobno opažajo v podjetju Hella, kjer bodo prihodnje leto zaposlili večje število inženirjev strojništva in elektrotehnike v razvojnem sektorju. Po njihovih izkušnjah kandidati, ki prihajajo s fakultet, niso dovolj praktično usposobljeni. Nekatera znanja, ki so potrebna v avtomobilski industriji, na fakulteti komajda omenijo, opaža Palčič.

Zaposlovala bodo računalniška podjetja

Drugačne izkušnje imajo računalniška podjetja, saj velja Slovenija na področju informacijske tehnologije za pomembno izvoznico znanja. Po besedah Romana Koritnika, direktorja IBM Slovenija, imajo v podjetju zaposlenih več kot 60 mednarodnih strokovnjakov, nove zaposlitve pa načrtujejo tudi za prihodnje leto, vendar bo to predvsem kader na področju storitev.

V podjetju Datalab, kjer bodo prihodnje leto poleg administrativnih in prodajnih kadrov zaposlili enega novega programerja, iščejo pa tudi vrhunskega strokovnjaka za delo v novi RR skupini, pravijo, da v njihovem podjetju pogrešajo kader, ki ima dovolj predhodnega znanja in izkušenj na specifičnih delovnih področjih.

Prihodnje leto bodo visoko usposobljene in izkušene tehnične kadre zaposlovali tudi v Microsoftu, kjer ta problem rešujejo z iskanjem največjih talentov na trgu. Imajo tudi nekoliko drugačno politiko zaposlovanja, saj ne zaposlujejo samo za natanko določeno delovno mesto, ampak iščejo ljudi, ki imajo širino in so primerni za različna delovna mesta, je povedala generalna direktorica Biljana Weber. Webrova poudarja, da na področju informacijskih tehnologij opažajo pomanjkanje nadarjenih žensk, ki bi prispevale k večji različnosti pogledov in izkušenj.

Zaposlovala bodo tudi nekatera manjša računalniška podjetja, kot je, denimo, XLab. Direktor podjetja Jure Pompe pravi, da predvsem programerje s specifičnimi znanji različnih programskih jezikov.

Neradi v tujino

Odgovor na premalo usposobljene kadre je interno izobraževanje in usposabljanje, menijo v podjetju Sibo Group, ki bo prihodnje leto zaposlilo okrog 20 novih delavcev. »Zaposlujemo le še kvalificirano delovno silo, tehnike ter diplomirane inženirje in ekonomiste,« pove direktor podjetja Boštjan Šifrar in dodaja, da je najbolj zadovoljen s kadri, ki se pri njih izpopolnjujejo že med študijem.

Kadre s področja mednarodne prodaje ter vodenja razvojnih in inženirinških projektov bodo zaposlovali v Trimu, pravi kadrovica Marta Strmec in dodaja, da se tudi pri njih največ pomembnih kadrov razvije v podjetju, preostale pa pridobijo s štipendiranjem, internim izobraževanjem, coachingom in rotacijo v skupini. Nove sodelavce iščejo tudi zunaj podjetja, z oglasi, prek kadrovskih agencij in priporočil, vendar kljub temu na slovenskem trgu ne zapolnijo vseh kadrovskih potreb za delo v mednarodnem okolju. Kot enega glavnih problemov kadrovanja opaža prav pomanjkanje kadrov z ustreznimi kompetencami za delovanje v mednarodnem okolju. Še tisti, ki so primerni, neradi gredo v tujino za dalj časa, pravi Strmčeva. Enako opažajo tudi v Mercatorju, kjer jim poleg kadrov za tujino primanjkuje še pekov, mesarjev in kuharjev, ki jih v Mercatorju, po zagotovilih glavne kadrovice Vere Aljančič Frlež, vedno čaka prosto delovno mesto. V režijskih službah pa dajejo tudi pri njih prednost internemu kadrovanju.