Tiskane izdaje
O pripravi paketne pomoči Španiji, Grčiji, Cipru in Sloveniji je v ponedeljek pisal Süddeutsche Zeitung, ki se sklicuje tudi na besede ciprskega finančnega ministra Vasosa Shiarlyja. Po pisanju časnika naj bi bila odločitev o tem paketu sprejeta po novembrskih volitvah v ZDA. Časopis piše tudi o tem, da evroskupina v ponedeljek razpravljala o položaju teh štirih držav.
»O Sloveniji ni bilo ene besede na formalnem delu srečanja evroskupine,« je danes vnovič poudaril Šušteršič. Ob tem je pojasnil, da tudi sicer ni bilo nobenih vprašanj s strani Evropske komisije, Evropske centralne banke ali šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja. »Nobene resne zaskrbljenosti nisem čutil ... včeraj na evroskupini nismo govorili o nobenem paketu,« je poudaril.
Neformalno pa se je Šušteršič z nekaterimi kolegi pogovarjal o različnih stvareh, predvsem o sprejetju zakona o upravljanju slabih bančnih terjatev, ki se mu zdi ključen za zagon rasti in reševanje kreditnega krča. Pri tem je bilo po njegovih besedah morda v evropskih krogih zaznati zaskrbljenost zaradi navedb o morebitnem referendumu, ki bi bil po Šušteršičevem mnenju »zelo neodgovoren«.
Minister: Ne smemo si privoščiti padca bonitetnih ocen
Ob tem je minister še poudaril, da je morebitna slovenska prošnja za pomoč odvisna predvsem od tega, ali bomo uspeli svoje proračunske potrebe še naprej financirati z zadolževanjem na trgih. Če pa Sloveniji tega cilja ne bi uspelo doseči, bi potrebovala pomoč za vse, kar bi morala plačati, pa tega ne bi mogla zagotoviti z drugimi viri. V prihodnjem letu bo država potrebovala okoli štiri milijarde evrov, a pri tem ne gre za štiri milijarde, ki se omenjajo v sklopu reševanja problema slabih bančnih terjatev.
Na vprašanje, kje je tisti mejnik, ko se Slovenija ne bo mogla več zadolževati na trgih, je minister odgovoril, da bo to takrat, ko bo poskusila izdati obveznico in je nagovorjeni vlagatelji ne bodo želeli kupiti. To po njegovih besedah ni toliko odvisno od obrestne mere, bolj od ocen bonitetnih agencij. Ocene Slovenije so sedaj še takšne, ki vlagateljem dopuščajo investiranje v slovenske dolžniške papirje. Če bi država padla še za nekaj stopenj, pa bi bila že v tistem območju, kjer se investiranje več ne priporoča.Za ohranitev dobrih bonitetnih ocen in ustreznih obrestnih mer je po Šušteršičevih besedah zelo pomembno, da Slovenija prepričljivo izpelje program, ki si ga je vlada zadala za jeseni in ki ga vse mednarodne institucije ocenjujejo kot dobrega. »Zdaj nas pa čaka še izvršitev tega, to se bo videlo v naslednjih dveh, treh mesecih,« je še povedal minister.
Točka preloma je lahko načrtovana izdaja obveznic na ameriškem trgu, a minister je optimističen.
