Zahteva po izredni seji o zasavski energetiki

Za zastoj razvojnih projektov nekateri krivijo samovoljne državne birokrate.

Objavljeno
25. september 2012 20.41
Slovenija, Trbovlje, 13.Maj2011, Termoelektrarna Trbovlje. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Trbovlje – Sklicati izredno sejo državnega zbora o zasav­ski energetiki, pozvati državo, naj se odloči, ali Natura 2000 ali hidroelektrarne (HE) na srednji Savi, ponuditi alternativo pri reševanju presežnih delavcev v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) in redefinirati zakon o postopnem zapiranju RTH in prestrukturiranju regije tako, da znova dobi razvojno komponento.

Naštete zahteve bodo Zasavci z današnje »krizne« seje odbora za razvoj energetike naslovili na državo. Če je še spomladi kazalo, da projekti, kakor so revitalizacija TET, daljinsko ogrevanje, nadaljnje izkopavanje premoga v sloju Brnica, plinsko-parna elektrarna in HE na srednji Savi, napredujejo, zasavski župani, zbrani v odboru za razvoj energetike, zdaj ugotavljajo, da so obstali »nekje na državi«. Truditi se, da pridejo v NEP, Nacionalni energetski program, glede na šaleški primer, kjer projekti rastejo, ne da bi bili del NEP, je bilo slišati, ni smiselno.

»V energetiki smo neuspešni, rezultatov nimamo in naše vizije ne padajo na plodna tla,« je razpravo povzel zagorski župan Matjaž Švagan in predlagal sklic izredne seje DZ. Po njegovem Zasavja ne bo rešilo čakanje na to, kaj bo storila ali obljubila vlada, temveč kaj bodo za novo vizijo zaposlenih v energetiki in za mlade storili Zasavci sami. Ti ne bodo podpisali nobenega akta, ki jim na področju infrastrukture ne bo zagotavljal enakega statusa, kot ga imajo občine ob spodnji Savi.

Franci Blaznek, direktor TET, je prepričan, da je TET sposoben sam obnoviti kotel, ki je pogoj za obratovanje 125-megavatnega bloka po letu 2016 na domači premog: »Brez domačega premoga z Brnice projekt ne bo ekonomičen. TET čaka prehod v hladno rezervo in zaprtje, država pa bo morala odgovoriti, ali sta zanjo morda bolj sprejemljiva uvoz premoga in prodaja električne energije z izgubo.«

Hidroelektrarne na srednji Savi niso alternativa zasavski energetiki, temveč njen pomemben del, da se obdrži več tisoč delovnih mest. Da je program zapiranja po desetih letih treba revidirati oziroma izkopavanje premoga zakonsko podaljšati, meni prvi mož razvojne agencije RCR Tomo Garantini in opozarja, da je bilo Zasavje na šestem mestu med regijami, dokler je bil v program prestrukturiranja regije vključen razvojni del: »Leta 2006 je izpadel, zdaj smo na repu.«

Najradikalnejši poziv državi prihaja od koordinatorja koncesionarja HE za srednjo Savo Štefana Barbiča, ki za zastoj projekta krivi državne uradnike, ki tehtajo, ali podpreti deset HE ali tri (Zalog, Šentvid, Ježica) zaradi Nature 2000 opustiti. Zato še vedno ni podpisana koncesijska pogodba s HSE. Niti prodaja stanovanjskega fonda ni rešitev za RTH, pravijo zasavski župani. Hrastniškega Mirana Jeriča jezi samovolja državne birokracije: »Država mora najti toliko denarja za zapiranje jam, kot določa proračun, ne pa odkupovati stanovanja, ki so njena last. Noben uradnik postavke za RTH s sedmih ne more znižati na tri milijone evrov. To lahko na predlog vlade stori le državni zbor.«