Tiskane izdaje
Ljubljana – Čez dobra dva tedna bo začel veljati zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb. A nad zakonom, ki znova poskuša rešiti problem »izbrisanih«, že visi grožnja presoje na ustavnem sodišču, ki je o tej problematiki v preteklosti odločalo že dvakrat.
Omenjeni zakon predvideva prekinitev postopkov, s katerimi upniki od družbenikov izbrisanih družb zahtevajo poplačilo terjatev. Družbeniki bodo v šestih mesecih lahko vložili predlog za odpust dolgov, če tega ne bodo storili, se bodo prekinjeni postopki nadaljevali. Sodišče bo odpust dovolilo, če dolžnik ni bil obsojen za oškodovanje izbrisane družbe in če niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti. Upniki bodo namreč odpustu dolga lahko nasprotovali, če bodo podani razlogi, da je družbenik oškodoval izbrisano podjetje, o čemer bo presojalo sodišče.
Konec odgovornosti
Sprejeti zakon pa problema ne ureja le za nazaj, ampak tudi za naprej, saj razveljavlja tiste določbe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki to avtomatično odgovornost družbenikov za dolgove njihovih izbrisanih družb, predvidevajo.
»Zakon je seveda kompromis, ampak brez tega ne gre,« pravi Božo Kobal iz Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij (CINIP), v kateri so s sprejetim zakonom zadovoljni, saj se s tem problemom ukvarjajo že od leta 1999. Takrat je bil namreč sprejet zakon o finančnem poslovanju, po katerem so bili družbeniki za dolgove njihovih izbrisanih podjetij odgovorni tudi z osebnim premoženjem.
Uradnih podatkov o tem, koliko družbenikov se je znašlo v kolesju tega izbrisa in koliko znašajo terjatve upnikov podjetij do njih, ni. Po podatkih CINIP je bilo od leta 1999 do 2008 iz registra izbrisanih 17.080 podjetij, kar da je prizadelo kar 75.000 oseb in številne dolgove podjetij plačujejo še danes.
Neustavnost
Vlada in sodni svet sta zakonu o prekinitvi postopkov nasprotovala že ob sprejemanju, ker da je neustaven in posega v že pridobljene pravice. Prvi podpisani predlagatelj zakona poslanec Matevž Frangež je že ob pripravi zakona izrazil prepričanje, da so predvidene rešitve skladne z ustavo.
»Očitanje neustavnosti je mogoče, je pa ta možnost manjša kot prej,« meni odvetnik Andrej Simonič. Dodaja, da tokratna ureditev temelji na spregledu pravne osebnosti, torej na institutu, ki ga je ustavno sodišče omenjalo, ko je prvič odločilo, da je zakon (iz leta 1999, op. a.) v skladu z ustavo, in ko je uvedlo pojem aktivnih družbenikov: »Na to je zdaj vezan novi zakon in upam, da ima več možnosti, da bi preživel morebitno odločanje na ustavnem sodišču.«
Leta 2007 je bila eden od pobudnikov ustavne presoje zakonske ureditve, ki je ustavila vse postopke proti družbenikom izbrisanih podjetij, Mladinska knjiga, ki je tudi pomembna upnica v teh postopkih. Ali se bodo odločili tudi za ustavno presojo sedanje rešitve, nam v slabem tednu niso odgovorili; prav tako niso razkrili višine svojih terjatev.
Pomemben upnik je tudi država oziroma davčna uprava, kjer skupni podatek o terjatvah iz tega naslova še zbirajo. Zakona sami brez uskladitve z vlado ne bodo poslali v ustavno presojo. Bo to storila vlada? Na ministrstvu za pravosodje so odgovorili, da »vlada ni odločala o možnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti tega zakona«, da pa to lahko stori sodišče ali drugi, ki izkažejo pravni interes. Dobljena vojna, bitka še ne
Dr. Šime Ivanjko z mariborske pravne fakultete, ki se že več let bori za rešitev problema družbenikov izbrisanih družb, glede zakona o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb pričakuje ustavni spor. »Bitka je dobljena, ne pa tudi vojna,« pravi.
Pričakujete, da bo tokratna rešitev vzdržala ustavno presojo?
Mislim, da bo v določenem časovnem obdobju tudi ustavno sodišče ugotovilo, da je model, ki smo ga izdelali – torej sodni odpust dolga – zdaj sprejemljiv. Če smo uvedli možnost osebnega stečaja, potem je mogoče tudi, da sodišče oprosti tistega, ki ni kriv in se ni obogatil na račun podjetja.
Novi zakon odpravlja tudi avtomatično odgovornost družbenikov za dolgove izbrisanih podjetij za naprej.
Razumljivo je, da ni mogoče odpraviti posledic iz leta 1999, za naprej pa pustiti enako ureditev. Še vedno pa ostaja možnost, da je vsakdo, ki je zlorabil položaj kot družbenik, odgovoren – na podlagi spregleda pravne osebnosti.
Zakaj je odprava neposredne odgovornosti družbenikov gospodarskih družb za njihove dolgove v primeru izbrisa pomembna za razvoj podjetništva?
Za podjetništvo je to pomembno zato, da si podjetnik, ki ustanovi d. o. o., upa prevzeti določena poslovna tveganja in da je njegovo osebno premoženje, ki ga ni namenil za podjetniško dejavnost, zaščiteno. To je bistvo kapitalskih družb. Podjetništvo je igra, v kateri podjetnik del svojega premoženja vloži v posel, ne da bi pri tem ogrozil svojo eksistenco. Tudi upniki pri sklepanju pravnih razmerij vedo, da podjetnik razpolaga s premoženjem, ki ga ima v podjetju, ne pa tudi s svojim lastnim. V nasprotnem primeru se nihče ne bi upal odločiti za podjetništvo. V korporacijskem pravu za neuspeh v podjetništvu ni predvidena sankcija.
