Dexia je bila prva velika evropska banka, ki je zaradi finančne krize leta 2008 potrebovala državno pomoč. V trenutne težave jo je spravilo lastništvo grških obveznic, zaradi česar je izgubila zaupanje na trgu. To je skupini s 35.200 zaposlenimi povzročilo velike likvidnostne težave.
Da bi se izognili propadu, so se Francija, Belgija in Luksemburg v letošnjem oktobru dogovorili o razčlenitvi skupine in Belgija je za štiri milijarde evrov prevzela njeno belgijsko hčerinsko banko. Poleg nacionalizacije belgijske hčere je načrt iz prejšnjega meseca vključeval še finančno injekcijo Dexiini enoti v Franciji, ki financira lokalne skupnosti, ter prodajo dobičkonosne luksemburške enote skupini investitorjev.
Prav tako so vse tri države ponudile državna jamstva v višini 90 milijard evrov, od tega znaša jamstvo Belgije 60,5 odstotka, Francije 36,5 odstotka in Luksemburga tri odstotke, a ga mora odobriti še Evropska komisija.
Podržavljenje belgijske hčere je na četrtletne rezultate Dexie negativno vplivalo s 4,1 milijarde evrov. Dodatno je morala bančna skupina zaradi padca vrednosti grških obveznic za 55 odstotkov opraviti 2,3 milijarde evrov odpisov, je danes povedal prvi mož banke Pierre Mariani. S prodajo zavarovalnice v Turčiji pa je Dexia ustvarila malenkosten dobiček, tuje agencije povzema STA.
Izpostavljenost do državnih obveznic ogroženih članic območja evra Grčije, Irske, Italije, Portugalske in Španije se je s 23,2 milijarde evrov, kolikor je znašala konec junija, do konca septembra znižala na 13,6 milijarde evrov. Ker je v fazi razčlenitve, Dexia popolnih podatkov o poslovanju v letošnjem tretjem četrtletju ne bo uradno objavila. V prvem polletju je izguba znašala štiri milijarde evrov.
Dexia je državni denar prejela že pred tremi leti. Po podatkih Evropske komisije sta ji Belgija in Francija takrat zagotovili finančno injekcijo v višini šest milijard evrov. Poleg tega je bila deležna približno 138 milijard evrov državnih jamstev.