Zavezanec mora preveriti podatke, ki mu jih je sporočil izplačevalec

Vlada in državni zbor tudi po uveljavitvi novega dohodninskega zakona, ki ga uporabljamo od 1. januarja 2007, vsako leto v zakon vključi nekaj dopolnil, ki jih davčna uprava uporabi že pri odmeri davka za dohodninsko leto

Objavljeno
07. april 2009 15.55
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Vlada in državni zbor tudi po uveljavitvi novega dohodninskega zakona, ki ga uporabljamo od 1. januarja 2007, vsako leto v zakon vključi nekaj dopolnil, ki jih davčna uprava uporabi že pri odmeri davka za dohodninsko leto, v katerem so bila dopolnila uzakonjena: po pojasnilih finančne oblasti so takšni popravki za nazaj sprejemljivi, kadar koristijo zavezancem. Največ zavezancem bosta najbrž koristila zvišana zneska splošne olajšave, pričakujeta Neli Komar Novak in Mirjam Krisper Mendušič iz generalnega davčnega urada.

Vlada in državni zbor sta lani med dohodninskim letom uzakonila več dopolnitev in sprememb zakona o dohodnini, ki vplivajo že na odmero dohodnine za leto 2008.

Da, zakonodajalec je lani uvedel dodatni, zvišani splošni olajšavi za zavezance z bruto dohodki do 9600 evrov. Poleg tega je v zakon vključil olajšavo za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Vlogo zanjo so zavezanci oddali do 31. januarja, še vedno jo bodo lahko uveljavili v ugovoru na informativni izračun dohodnine. Konec julija lani je državni zbor na predlog vlade v dohodninski zakon vključil še posebno osebno olajšavo za poklicne športnike, ki samostojno opravljajo športni poklic in so vpisani v razvid poklicnih športnikov. Takšno olajšavo so imeli doslej samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji. Tudi pri olajšavi za športnike velja, da imajo do nje pravico zavezanci, ki nimajo sklenjenega delovnega razmerja in ne opravljajo druge dejavnosti. Čeprav je zakonodajalec olajšavo v zakon vključil sredi dohodninskega leta, velja za vseh 12 mesecev že pri odmeri za leto 2008. Enako kakor pri kulturnikih in novinarjih znaša posebna osebna olajšava tudi pri poklicnih športnikih 15 odstotkov letnih prihodkov iz dejavnosti do zneska 25.000 evrov, torej največ 3750 evrov. Za največ zavezancev bosta med novostmi najbrž pomembni zvišani splošni olajšavi.

Ali so se v primerjavi z letom 2007 spremenila načela obdavčitve pri upokojencih?

Ne, še vedno velja, da informativnih izračunov ne bodo dobili prejemniki pokojnin, ki izpolnjujejo tri merila: lani med letom od pokojnine niso plačevali akontacije dohodnine; med letom niso uveljavljali olajšave za vzdrževane družinske člane; ob pokojnini, od katere med letom niso plačevali akontacije dohodnine, so imeli še največ 80 evrov dohodkov, ki jih vključujemo v letno napoved. V ta znesek torej ne vštevajo dohodkov, za katere velja cedularna obdavčitev.

Komu bo davčna uprava poslala na dom obrazec za informativni izračun dohodnine?

Dobili jih bodo zavezanci rezidenti republike Slovenije, pri katerih so obdavčljivi letni bruto dohodki, o katerih ima davčna uprava podatke, v letu 2008 presegli splošno olajšavo, ki za preteklo dohodninsko leto znaša 2959,60 evra. Splošno merilo za odločitev, ali bomo za zavezanca izdali informativni izračun, je torej splošna olajšava in ne novi zvišani olajšavi. Posebna merila, enaka kakor lani, veljajo za upokojence. V letno dohodninsko osnovo niso vključeni dohodki, za katere zakon o dohodnini predpisuje cedularno obdavčitev: obresti, dividende in kapitalski dobički.

Ali lahko informativni izračun izjemoma dobi tudi nerezident?

Informativnega izračuna nerezidenti ne bodo dobili. Ponavadi so rezidenti državljani s stalnim bivališčem v državi, a poznamo še druga merila za določanje rezidentstva, eno od njih je obdobje bivanja v državi, daljše od 183 dni. Informativne izračune dobijo zavezanci, ki imajo urejen rezidentski status in so vpisani v register davčnih zavezancev, iz katerega zajemamo podatke. Res ima določena skupina ljudi, ki niso slovenski rezidenti, pravico do skoraj vseh olajšav iz dohodninskega zakona: to velja za rezidente držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, ki pa morajo dokazati, da vsaj 90 odstotkov obdavčljivih letnih dohodkov dosežejo v Sloveniji. Zanje je že pripravljen poseben obrazec, ki ga bodo dali potrditi v državi, v kateri so rezidenti, tako da bodo v Sloveniji dokazali, od kod izvirajo njihovi dohodki.

V Sloveniji živi zdaj precej več državljanov držav članic Evropske unije kakor pred letom 2004. Posebno v gradbeništvu je lani še delalo veliko ljudi z območja nekdanje Jugoslavije. Ali se je povečalo tudi število tujih državljanov, ki so si v davčne namene v Sloveniji uredili rezidentski status?

Lani je davčna uprava dobila precej dohodninskih napovedi od tujih državljanov, ki so napačno ocenili, da so slovenski rezidenti. Smo pa lani opazili tudi precej primerov, ko so tujci ugotovili, da nimajo urejenega rezidentskega statusa: pri delodajalcu so se po lastni presoji opredelili kot rezidenti, niso pa si prišli uredit rezidentskega statusa na davčno upravo - urediti pa ga je mogoče le prek davčne uprave. Poizvedovati so začeli, ker niso dobili informativnega izračuna, saj tega izdamo le rezidentom. Tako so sami vložili napovedi, a še preden so jim bile izdane odločbe o odmeri dohodnine, je bilo treba rešiti vprašanje rezidentstva: ugotoviti je bilo treba, ali zavezanec izpolnjuje pogoje za slovensko rezidentstvo, ki je odvisno od več meril, in je presoja včasih kar zapletena. Nekateri delodajalci, ki zaposlujejo tuje državljane, so na primer pri obračunu dohodkov obračunali tudi olajšave, ki pripadajo le rezidentom, potem pa je moral zavezanec plačati precej dohodnine.

Davčna uprava je 31. marca izdala prvi sveženj informativnih izračunov. Kaj svetujete zavezancu, ki informativnega izračuna ni dobil v domači poštni nabiralnik, čeprav ne spada med zavezance za drugi sveženj?

Vsekakor naj zavezanec najprej pri virtualni davčni asistentki Vidi preveri, ali je davčna uprava zanj pripravila informativni izračun. Zavezanec jo vpraša, ali je bil za njegovo davčno številko že pripravljen informativni izračun: če mu bo Vida pritrdila, informativnega izračuna pa ni dobil, naj prosi davčni urad za kopijo. Davčni nadzornik mu jo lahko takoj pripravi. Morda informativnega izračuna nismo izdali, ker od izplačevalca nismo dobili podatkov ali še nismo imeli vseh podatkov. Zavezanec naj počaka na drugi sveženj izračunov, ki jih bomo izdali maja, in če izračuna tudi takrat ne bo dobil, ker ga davčna uprava zanj sploh ne bo pripravila, čeprav je imel obdavčljive dohodke, bo napoved pripravil sam in jo oddal do 30. junija.

Je od Vide o posameznem informativnem izračunu mogoče izvedeti kaj več od tega, ali je bil pripravljen?

Ne, pri virtualni davčni asistentki z uporabo davčne številke ni mogoče poizvedovati o vsebini posameznih izračunov. Drugače pa so vsi informativni izračuni pripravljeni in dosegljivi v elektronski obliki na portalu e-Davki, a le z digitalnim potrdilom. Davčna uprava vsem zavezancem, tudi tistim, ki digitalno potrdilo imajo, izda informativne izračune na papirju. Digitalna potrdila izdajajo različne ustanove in davčna uprava nima evidence o še veljavnih. Ugovor na informativni izračun pa lahko zavezanec z digitalnim potrdilom vloži v elektronski obliki.

Informativni izračuni temeljijo na podatkih izplačevalcev in zbirkah davčne uprave. Davčna uprava se pravkar ukvarja s postopki obnove odmere dohodnine za leto 2008: pri nekaterih zavezancih je tak postopek na primer uvedla, ker so bili podatki v informativnem izračunu nepopolni, a zavezanec izračunu ni ugovarjal. Zavezanec se torej ne sme zanašati, da ima davčna uprava popolne podatke o njegovih dohodkih v letu 2008?

Davčna uprava zajema podatke iz lastnih zbirk, kadar temeljijo na odločbah o odmeri akontacije dohodnine, na primer pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem ali pri katastrskem dohodku, večji del podatkov pa dobimo od izplačevalcev. Ti so nam morali podatke dostaviti do 31. januarja, hkrati tudi zavezancem za dohodnino. V nekaterih primerih izplačevalci med letom ne obračunajo akontacije dohodnine in morajo dohodke napovedati že med letom zavezanci sami. Zavezanci morajo vsekakor temeljito preveriti, ali so v informativni izračun res vključeni vsi dohodki, ki jih je prejel lani, pa tudi, ali so navedeni pravi zneski. Tudi če izplačevalec prejemniku dohodkov sploh ni posredoval obvestila o izplačilih ali mu ni izročil popolnih podatkov, to zavezanca ne odvezuje, da sam napove vse dohodke v pravih zneskih. K temu jih zavezuje zakon o davčnem postopku. Res pa so v informativni izračun vključeni podatki, ki nam jih je izplačevalec posredoval do 31. januarja, in če je ta rok zamudil, podatkov nismo upoštevali.

Posebno zavezanci z dohodki iz različnih virov naj se torej ne zanašajo le na informativni izračun, ampak morajo imeti tudi svoje evidence.

Da, tudi ko so sami sestavljali davčne napovedi, so morali zbrati vse podatke. Informativni izračun jih ne odvezuje obveznosti, da morajo podatke preveriti. V obdobju, ko so zavezanci sami pripravljali dohodninske napovedi, je davčna uprava podatke še temeljito preverila, jih usklajevala in jih primerjala s kontrolnimi podatki, preden je izdala odmerno odločbo. Zdaj takšnega vmesnega preverjanja ni: v informativnih izračunih so podatki izplačevalcev. Zato je zdaj večji poudarek na naknadnem nadzoru, tudi na postopkih za obnovo odmere dohodnine. Vsekakor je dobro, če zavezanec že med letom shranjuje obvestila o izplačilih in si pripravlja dokumentacijo za letno obdavčitev.

Katerih podatkov, ki jih je treba vključiti v letno dohodninsko napoved oziroma v informativni izračun, davčna uprava ne dobiva od izplačevalcev ali pa jih ne dobi do roka za izdajo informativnega izračuna?

Podatkov ne posredujejo izplačevalci, ki niso zavezanci za plačilo davka in ob izplačilu dohodkov ne obračunavajo akontacij: v teh primerih morajo zavezanci dohodke napovedati sami. Takšnih izplačevalcev je malo. Pri naknadnih pregledih odkrivamo napake pri izplačevalcih, ne moremo pa reči, da kateri od njih sistematično ne pošilja podatkov, čeprav bi jih moral.

Ali bodo informativni izračun dohodnine na dom dobili zavezanci, ki delajo v tujini kot detaširani delavci?

Detaširani delavci so slovenski rezidenti. Izplačevalci dohodka so podjetja, ki imajo sedež v Sloveniji. Posebnosti pri obdavčitvi detaširanih, napotenih delavcev oziroma pri določanju njihove davčne osnove upoštevajo že izplačevalci.

Ali bodo informativni izračun dohodnine dobili na dom slovenski rezidenti, ki so zaposleni pri delodajalcih v tujini, kjer tudi dobivajo plačo? Pri njih je obdavčitev odvisna tudi od meddržavnih sporazumov: pri takšnih dohodkih iz Italije Slovenija na primer še vedno uporablja sporazum iz obdobja Jugoslavije, ker Italija novega še ni ratificirala: po tem sporazumu je plača iz Italije izvzeta iz obdavčitve v Sloveniji, ima pa naša država pravico upoštevati ta zavezančev dohodek pri odmeri davka davka od njegovih zaslužkov iz drugih virov.

Slovenija ima tudi z vsemi sosednjimi državami sklenjene sporazume o izogibanju dvojni obdavčitvi: toda ne glede na to, ali je po takšnem sporazumu plača slovenskega rezidenta vključena v obdavčitev v Sloveniji ali je iz nje izvzeta, mora rezident plačo iz tujine napovedati pri slovenski davčni upravi, ki sama upošteva določbe in posebnosti meddržavnega davčnega sporazuma. Zavezanci z obdavčljivimi dohodki iz tujine morajo po zakonu o davčnem postopku te dohodke davčni upravi prijaviti že med letom, da jim določi akontacijo dohodnine. Te dohodke davčna uprava tudi vključi v informativne izračune. Vemo pa, da v informativnem izračunu ne bo podatkov o davku, ki so ga slovenski rezidenti že plačali v tujini. Zavezanci z dohodki iz tujine bodo zato oddali ugovor na informativni izračun in v njem navedli podatke in dokazila o davkih, plačanih v tujini: le tako bo davčna uprava te podatke upoštevala pri odmeri davka v Sloveniji. Stroške, povezane z delom v tujini, ki jih ureja tudi posebna vladna uredba, zavezanci lahko uveljavijo že med letom ali, če tega niso naredili, v ugovoru na informativni izračun. Zavezanci z dohodki iz tujine, ki informativnega izračuna ne bodo dobili, ampak bodo oddali Napoved za odmero dohodnine za leto 2008, bodo uveljavili stroške in v tujini plačani davek v tej napovedi. Tudi oni bodo morali napovedi priložiti dokazila.

Študenti in dijaki rezidenti z urejenim statusom imajo pravico do splošne olajšave, ki za leto 2008 znaša 2959,60 evra, in tudi do posebne osebne olajšave za izplačila prek pooblaščenih servisov, ki znaša prav toliko. Ali bodo dobili informativni izračun, če bodo presegli splošno olajšavo?

Vsi zavezanci, tudi dijaki in študenti, pri katerih so bruto letni dohodki lani presegli splošno olajšavo, bodo dobili informativni izračun, če je davčna uprava zanje dobila ustrezne podatke. Študenti in dijaki, za katere starši uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske člane, izgubijo pravico do splošne olajšave ali do njenega sorazmernega deleža, če jih med vzdrževane člane ne vključijo za vse leto. Študenti in dijaki bodo imeli pravico do posebne olajšave za študente in dijake. Ta olajšava jim pripada v celoti, torej vseh 2959,60 evra, čeprav so imeli status dijaka ali študenta le del dohodninskega leta in ne vseh 12 mesecev. Študentom in dijakom po zakonu o dohodnini avtomatično pripada deset odstotkov normiranih stroškov. V ugovoru na informativni izračun pa lahko ob tem uveljavljajo dejanske stroške, če priložijo dokazila zanje.

Na spletni strani davčne uprave je poleg obrazca za informativni izračun tudi dohodninski obrazec Napoved za odmero dohodnine za leto 2008. Kateri zavezanci bodo uporabili to napoved?

Uporabili jo bodo zavezanci, ki so zaradi obdavčljivih dohodkov, višjih od splošne olajšave, dolžni oddati dohodninsko napoved, a od davčne uprave do 31. maja na dom ne bodo dobili informativnega izračuna dohodnine za leto 2008: ne uporabijo torej obrazca za informativni izračun, ki ga je tudi mogoče dobiti na spletni strani davčne uprave, ampak obrazec dohodninske napovedi. Ta obrazec bodo uporabili tudi rezidenti, ki jim napovedi zaradi zneska bruto dohodkov ni treba oddati, a so med letom plačali nekaj akontacije dohodnine in pričakujejo, da jim jo bo davčna uprava vrnila. To lahko dosežejo le, če vložijo napoved za odmero dohodnine. Davčna uprava sama od sebe brez napovedi ne vrača dohodnine ljudem, ki so jo med letom plačali, na letni ravni pa se niso uvrstili med zavezance zanjo.

Lani je morala davčna uprava uvesti nepredvideni tretji sveženj informativnih izračunov, ker je ministrstvo za finance pozno spremenilo tolmačenje o obdavčitvi neizplačanih subvencij za pomoč kmetom. Ali je pri odmeri za 2008 to področje zdaj urejeno?

Pravila in pojasnila o obdavčitvi subvencij se od odmere za leto 2007 niso spremenila. Subvencije se upoštevajo pri članih gospodinjstva, v katerem je eden od članov prejemnik subvencije. Podatke o prejemnikih dobivamo od agencije za kmetijske trge in od zavoda za gozdove. Pri subvencijah za kmetijstvo še vedno velja, da v davčne namene ne upoštevamo dejanskega zneska subvencije za gospodinjstvo, ampak uporabljamo povprečja, izračunana na ravni države: subvencije niso samostojen vir dohodnine, ampak so v povprečnem znesku prištete katastrskemu dohodku vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč, odvisno od površin v lasti, zakupu ali uporabi. Za povprečni znesek se katastrski dohodek poveča vsem zavezancem v kmečkem gospodinjstvu, ki imajo katastrski dohodek. Posameznikov delež subvencije je vključen v katastrski dohodek, zato bo ta večji. Na ravni gospodinjstva je iz obdavčitve izvzetih do 200 evrov katastrskega dohodka s prištetimi subvencijami - pri gospodinjstvu, ki je imelo lani skupaj s povprečnim zneskom subvencij do 200 evrov katastrskega dohodka, ta dohodek torej ne šteje v davčno osnovo.

Zavezanci z vzdrževanimi družinskimi člani so imeli do 31. januarja možnost sporočiti podatke o olajšavi, ki jih bo davčna uprava vključila v informativni izračun? Ali si tisti, ki so oddali vlogo za upoštevanje olajšave za vzdrževane družinske člane že pri informativnem izračunu dohodnine, v zvezi z olajšavo še lahko premislijo in v ugovoru zahtevajo drugačno delitev med zavezance?

Vloge za upoštevanje olajšave za vzdrževane družinske člane že v informativnem izračunu za leto 2008 je oddalo 184.000 zavezancev. Še vedno lahko ugovarjajo informativnemu izračunu vsi - ti, ki so oddali vloge, in zavezanci, ki jih niso oddali. Davčna uprava bo olajšavo pri letni odmeri uporabila tako, kakor bodo zahtevali v ugovoru, čeprav so pred tem hoteli nekaj drugega. Starši si lahko v času za ugovor na novo razdelijo olajšavo za istega otroka, lahko se olajšavi tudi povsem odrečejo, ker bo otrok oddal lastno napoved, pri kateri želi izkoristiti splošno olajšavo. Lani smo opazili, da je kar nekaj zavezancev olajšavo uveljavljalo med letom, potem so do 31. januarja oddali vlogo in potem še ugovor na informativni izračun.

Ali bodo zavezanci pri ugovorih za leto 2008 uporabili enak obrazec kakor lani?

Pripravili smo nov obrazec za leto 2008. Pri vlogi za uveljavljanje olajšave zaradi investicij v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost je navedeno, naj oddajo vlogo k ugovoru, če olajšave niso uveljavljali do 31. januarja, tako da smo jo upoštevali že v informativnem izračunu. V vlogi za uveljavljanje olajšave morajo popisati vlaganja. Drugače pa smo v obrazec za ugovor vključili najpogostejše ugovorne vzroke, na primer uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini. Tudi dejanske stroške pri posameznih vrstah dohodka lahko zavezanec uveljavi z ugovorom na informativni izračun, mora pa zanje priložiti dokazila. Na obrazcu za ugovor naj zavezanci izpolnijo osebne podatke: ime, naslov in davčno številko. Pogosto se zmotijo pri davčni številki, tako da namesto svoje vpišejo številko izplačevalca dohodka. Priporočamo, naj v ugovoru navedejo številko informativnega izračuna.

Vsako leto se v povezavi z letno odmero pojavlja vprašanje: kaj narediti, če je zavezanec do 15. januarja pozabil oddati napoved za odmero dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem? Ker ni oddal napovedi, teh dohodkov tudi ni v informativnem izračunu. Med zavezanci za to napoved so predvsem stanovalci blokov, ki oddajajo skupne prostore.

Zavezanci naj napoved oddajo čim prej in naj se pri tem sklicujejo na samoprijavo. Pri zavezancih, ki bodo informativne izračune dobili z drugim svežnjem, bo te dohodke morda že mogoče upoštevati, drugače pa bo zavezanec pač vložil ugovor na informativni izračun in dohodke iz oddajanja premoženja v najem napovedal z ugovorom.

Zakonodajalec je lani v začetku leta uvedel dve zvišani splošni olajšavi za zavezance z nizkimi dohodki .Ali je mogoče, da davčna uprava pri zavezancu spregleda pravico do zvišane splošne olajšave?

Ne. Zavezanci so lahko delodajalcu po uvedbi zvišanih olajšav izrazili željo, naj jim te olajšave ne upošteva med letom. Če izplačevalec takšne izjave ni dobil, je olajšavo obračunal. Zavezanci raje med letom plačajo nekaj več dohodnine, kakor da jo morajo doplačati ob letnem obračunu.

Ali je pri zvišani splošni olajšavi pomembna vrsta dohodka, tako da bi bila na primer mogoča le pri zavezancih s plačo?

Ne, olajšava velja za vse vrste dohodkov, ki po zakonu o dohodnini štejejo v letno davčno osnovo. Uporabili jo bodo lahko tudi študenti, zavezanci z dohodki iz dejavnosti, vsi. Tudi v povezavi s to olajšavo pa seveda velja splošno načelo, da oseba, pri kateri drug zavezanec uporabi olajšavo za vzdrževane družinske člane, izgubi pravico do splošne olajšave, če odda lastno napoved.

Katere olajšave davčna uprava še upošteva pri odmeri dohodnine za leto 2008?

Poleg splošne olajšave, osnovne ali zvišane, je na voljo še olajšava za zavezance po 65. letu, ki jo davčna uprava upošteva avtomatično in zavezancu, ki jo pridobi na novo, pripada za vse dohodninsko leto, neodvisno od rojstnega datuma. Upoštevali bomo olajšave za študente in dijake s statusom, za samostojne novinarje, kulturnike in športnike, olajšavo za 100-odstotne invalide, za vzdrževane družinske člane, ki jo uveljavijo zavezanci sami med letom ali v ugovoru, in olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje.