Tiskane izdaje
Ljubljana - Črni kruh, maslo, med, mleko in jabolko so živila, ki jih bodo postregli v petek zjutraj za zajtrk otrokom v vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji. Tako bo mladim predstavljen tradicionalni slovenski zajtrk v enako poimenovani vseslovenski akciji, za katero so dali pobudo v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS).
Slovenski zajtrk je pravzaprav projekt, in ne enkratna, v enem dnevu izpeljana akcija, v kateri bodo mladim in vsem promotorjem (ministrom, poslancem, lokalnim politikom, športnikom), ki se jim bodo na ta dan pridružili pri zajtrku v šolah in vrtcih, ponudili zdravo hrano slovenskega porekla.
Izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad; o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora; o pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in seveda o pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje je cilj, ki ga poudarjajo vsi udeleženci projekta. Obenem je pomembno tudi ozaveščanje mladih o pomenu zdravega načina življenja, z dovolj gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Učna ura za mlade in manj mlade
Ravnanje po pregovoru, da se po jutru dan pozna, naj postane zavestna skrb za zdravje z zdravim zajtrkom, sestavljenim iz hrane, pridelane v našem okolju. Zato bo prva šolska ura z zdravim zajtrkom obogatena z učnimi vsebinami o tem, da hrana ne raste v trgovinah in na tržnicah, da so za zdravo pridelavo hrane potrebne čebele in da je zdravo prehranjevanje popotnica v zdravo življenje.
»Cilj je, da šolarjem, učiteljem in staršem predstavimo pomen zajtrka. In če se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebele, je pomembno, da ozavestimo vse o pomenu čebel in da krepimo zaupanje v slovensko, lokalno pridelano hrano,« poudarja Boštjan Noč, predsednik ČZS.
Kmetje, kmetijska podjetja, živilsko-predelovalna podjetja in čebelarji bodo za »Tradicionalni slovenski zajtrk« prispevali 19.165 kilogramov kruha, 2683 kilogramov masla, 53.663 litrov mleka, 3220 kilogramov medu in 32.040 kilogramov jabolk. V projekt je vključenih 828 osnovnih šol in 707 vrtcev oziroma 268.314 otrok, vzgojiteljev in učiteljev.
Kruh bodo napekli in donirali v šestih slovenskih pekarnah (Skupina Žito, Pekarna Grosuplje, Mlinotest, Mlinopek, Pekarna Pečjak in Pekarna Hlebček. Za maslo bodo poskrbeli v Ljubljanskih mlekarnah, Mlekarni Celeia, Pomurski mlekarni in Mlekarni Planika, pri donaciji mleka bo poleg omenjenih mlekarn sodelovala še mlekarna iz Vipave, za 16.636 litrov mleka v že omenjeni skupni količini doniranega mleka pa bodo poskrbeli kmetje, člani Kmetijsko-gozdarske zbornice. Ti bodo tudi sami dostavili mleko v vrtce na svojem območju, pravi Gabrijela Salobir iz KGZS.
Kmetje so za to akcijo, h kateri so jih pozvali kar prek svojega glasila Zelena dežela (izhaja v 94.000 izvodih), zagotovili še 9470 kilogramov jabolk, na 103 učnih kmetijah po Sloveniji pa so pripravljeni, da jih šole oziroma vrtci obiščejo in si ogledajo, kje »zraste« hrana. Salobirjeva je prepričana, da ta akcija lahko pomeni prve ustrezne korake s teorije k praksi pri lokalni preskrbi.
Iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij se je akciji pridružilo 20 podjetij. Poleg že omenjenih šestih pekarskih podjetij, ki bodo napekla kruh, še šest podjetij, ki bodo prispevala jabolka. Poleg velikih, kot so Evrosad, Sadjarstvo Blanca, Sadjarstvo Jeruzalem Ormož, Sadjarstvo Mirosan, Meja Šentjur, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, bodo svoj delež prispevali še številni manjši pridelovalci jabolk pa tudi fakultete in srednje šole, ki imajo lastne sadovnjake. »Tako dajemo pomen lokalno pridelani hrani in njeni promociji,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica zbornice, in dodaja, da je to ne nazadnje priložnost več za ozaveščanje pri javnih naročilih, »da najprej kupimo tisto, kar je pridelano doma«.
Slovenci na repu evropske lestvice
Kako pomembno je otrokom privzgojiti zdrave prehranjevalne navade in jih navaditi, da se dan začne z zdravim zajtrkom, povedo tudi besede Vide Fajdiga Turk iz Inštituta za varovanje zdravja, ki se je prav tako vključil v akcijo, začeto na pobudo slovenskih čebelarjev. »Z raziskavo smo lani ugotovili, da v Sloveniji le 39 odstotkov mladostnikov zajtrkuje redno vseh sedem dni v tednu. Kar tretjina mladih po tej raziskavi ne zajtrkuje od ponedeljka do petka, delež tistih, ki zajtrkujejo, pa se izboljša ob koncu tedna.« Zgovoren je tudi podatek, da zajtrkuje več fantov kot deklet.
Poudarja, da je za zdravo življenje optimalno uživanje petih obrokov hrane na dan, od tega so trije glavni in dva vmesna (malica). O pozitivnih učinkih uživanja zajtrka z zdravimi živili in v ustreznih količinah pa pravi, da je dokazano, »da uživanje zajtrka izboljšuje zmožnost učenja; da je boljši spomin pri tistih, ki zjutraj jedo, kot pri tistih, ki izpuščajo zajtrk«. Porazna pa je tudi ugotovitev, da smo Slovenci po deležu tistih, ki uživajo zajtrk, predzadnji na lestvici držav EU, za nami so le še Grki. Zato je »naloga staršev, da otroke spodbujajo k zajtrku in da jim ga tudi pripravijo«.
