Združitvi zemljiške knjige in Gursa nasprotuje sodna veja

Ljubljana – Predlog zakona o nepremičninskih evidencah, ki predvideva združitev zemljiške knjige in Gursa, je še v medresorskem usklajevanju. Tako kot v prvem poskusu združitve pred petimi leti temu nasprotuje sodna veja. Predlaga umik iz zakonodajnega postopka.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, v okviru katerega je zakon nastal, pravijo, da bo predvidoma pripravljen za obravnavo na vladi že oktobra, sprejet pa bi lahko bil že na začetku leta 2013. Poudarili so, da zakon predvideva zgolj organizacijsko združitev nepremičninskih evidenc (katastra stavb, zemljiškega katastra in zemljiške knjige), ne pa tudi sprememb v načinih in postopkih evidentiranja. Geodetska uprava (Gurs), ki bi po predlogu prevzela pristojnosti zemljiškoknjižnih sodišč za odločanje o vseh vpisih v zemljiško knjigo (ZK) – le pritožbe na odločbe bi obravnavala sodišča –, bi v šestih mesecih od sprejetja zakona prevzela prostore, opremo, evidence, z začetkom delovanja pa tudi zaposlene.

Na ministrstvu so še povedali, da proučujejo pripombe in mnenja k predlogu. Na vprašanje, ali pričakujejo, da bo sodna veja tako kot pred petimi leti, ko je bil na mizi podoben predlog, preprečila združitev evidenc, še niso mogli odgovoriti. Po naših informacijah menda tudi predlagatelji dvomijo, da bi v zdajšnjih razmerah našli denar za ta projekt. Okvirno bi za prenovo Gursovega informacijskega sistema nepremičninskih evidenc potrebovali 13,2 milijona evrov, od tega za informacijsko prenovo 5,2 milijona, preostanek pa za izboljšavo podatkov.

Na vrhovnem sodišču (VS), pod pristojnost katerega zdaj spada ZK, pravijo, da predlagani zakon lahko povzroči le negativne posledice, pozitivnih učinkov ne bi bilo. Sklicujejo se na 250-letno tradicijo odločanja o zadevah ZK v sodnem postopku – po novem predlogu bi se odločanje preneslo na upravno vejo oblasti, kar je po njihovi oceni v nasprotju z ustavo. Ocenjujejo še, da bi se poslabšala kakovost odločanja v postopkih ZK, na sodiščih bi se povečale potrebe po prostorih, zaposlenih itn. Predlagatelj zakona navaja, da bi se z združenjem povečala kakovost podatkov, na VS pa odgovarjajo, da bi to lahko dosegli z učinkovito informacijsko povezavo registrov. Mimogrede, na Gursu že dolgo opozarjajo, da zdajšnji sistem izmenjave podatkov ne deluje, kot bi moral, in to predvsem na račun ZK.

Po oceni Tomaža Banovca, bivšega direktorja statističnega urada, je dobro, da so tudi nepremičninske evidence zbrane na enem mestu (podobno je nastal Ajpes), vendar so bistveno pomembnejši kakovost podatkov, vzdrževanje evidenc in zakaj jih uporabljamo. Samo združitev pod eno streho ne pomeni ničesar, če hkrati ne rešujemo vsebinskih problemov, pravi. Še vedno nimamo vzpostavljenega registra stanovanj, čeprav ga zakonodaja nalaga, zbranih podatkov pa ne uporabljamo, ne vodimo statistik, na podlagi katerih bi se določale politike.