Tiskane izdaje
Ljubljana – V postopku sprejemanja je zakon o nepremičninskih evidencah, po katerem bi se združile evidence, ki jih vodita geodetska uprava (Gurs) in zemljiška knjiga (ZK) v skupno zbirko pod okriljem Gursa.
Predlog je od konca poletja v medresorski obravnavi, po prvih informacijah pa je odziv pravne strani odklonilen. V dobro ljudi bi bilo, da bi doživel enako usodo kot tisti, ki so ga pripravili leta 2007, pravijo. Torej, da bi ostal na stopnji predloga zakona.
Z uveljavitvijo zakona v obliki, v kakršni je zdaj, bi združeno evidenco (kataster stavb, zemljiški kataster, register nepremičnin in zemljiško knjigo) upravljala geodetska uprava. Poleg nalog, ki jih opravlja zdaj, bi pod svoje okrilje prevzela še delovanje zemljiške knjige.
Pritožbe bi tudi po novem obravnavali sodniki
To na okrajnih sodiščih, zdaj pristojnih za ZK, urejajo zemljiškoknjižni sodniški pomočniki (Gurs bi prevzel tudi te), ki imajo po mnenju pripravljavca zakona podobno odgovornost kot geodetski uslužbencih pri vpisih v katastre. Zato je združitev smiselna, o morebitnih pritožbah na odločbe bi – enako kot zdaj – odločali sodniki.
Cilji združitve evidenc so njihovo učinkovitejše in racionalnejše vodenje, hitrejše reševanje zahtev, večja vsebinska usklajenost, vsi podatki o nepremičninah na enem mestu.
Notarji in sodišče so proti
V notarski zbornici ocenjujejo, da predlagani zakon zmanjšuje pravno varnost državljanov. Na morebitne težave opozarja tudi Tilman Götte, predsednik Sveta notariatov EU, ki se bo danes srečal tudi z ministrom za pravosodje in javno upravo. »Na podlagi evropskih izkušenj ne bi predlagal reforme, ki bi negativno vplivala na pravno varnost, ki izhaja iz tehnično in pravno dobrih registrov,« je dejal.
Vrhovno sodišče je med kopico razlogov, zakaj zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, navedlo, da gre za poenostavljen in nedomišljen prenos sodnega odločanja v upravno odločanje, ki lahko povzroči le negativne učinke, od kakovosti odločitev, do potreb po novem sodnem osebju, dodatnih prostorih.
