Tiskane izdaje
»Seveda je ključna teža paketa na urejanju trga dela in pokojninski reformi,« je izpostavil minister in pojasnil, da gre za spremembe in dopolnitve zakonov o delovnih razmerjih, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o urejanju trga dela ter o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Med davčnimi ukrepi je vlada v paketu povzela tudi zamisel obrtne zbornice »vsak račun šteje«: z njim namerava prek dohodninske olajšave spodbujati izdajanje računov oziroma plačila storitev v negotovinskih oblikah.
Med davčnimi ukrepi izstopajo še predvidene objave davčnih dolžnikov: davčna in carinska uprava bosta po ministrovih besedah vsak mesec objavljali imena dolžnikov, pri katerih bo dolg presegel 5000 evrov, zamuda pri plačilu pa bo daljša od 90 dni.
Za javnost je posebej zanimiva tudi napoved, da namerava vlada iskati koncesionarje, ki jim namerava v upravljanje predati slovenske avtoceste, in tako iskati kapital za nove naložbe v ceste. »Zanimanje je,« je zatrdil minsiter Žerjav, ni pa potrdil ugibanj, da se za slovenske avtoceste zanimajo Avstralci.
Drugi sklop paketa je vezan na sanacijo slovenskih bank. Med drugim vsebuje zakon za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva nov sklad za reševanje slabih naložb, kreditov, znotraj bank. Ta zakon bo spremljal tudi zakon o bančništvu.
Tretji sklop je po ministrovih pojasnilih namenjen izboljšanju poslovnega okolja, sestavljajo pa ga mnogi zakoni, predvsem s finančnega področja.
Vlada se po ministrovih besedah s tem paketom zavezuje, da bo vsebino paketa realizirala do konca leta. Ob tem je minister opozoril, da so pomembni posegi v zakonodajo povezani tudi s pogajanji med socialnimi partnerji, na primer ključne in obsežne spremembe zakonov na področju trga dela in pokojninska reforma. »Nič ni za državo pomembno bolj, kot da reši vprašanje bančnega sistema, izvede spremembe na trgu dela in izpelje strukturne reforme, saj mimo tega ostali ukrepi ne morejo učinkovati,« je poudaril minister.
Za Žerjava je ta paket eden od ključnih. »Da se soočimo s tem togim trgom dela in odgovorimo na potrebe slovenskega gospodarstva, predvsem v smeri ustvarjanja konkurenčnejšega okolja,« je poudaril.
Vlada ni ocenila, koliko je tretji paket za spodbujanje gospodarstva vreden v evrih, pa tudi ne, kolikšne bodo koristi za podjetja. »Nimamo izračunov. Konkretne učinke je težko izračunati. Večji del učinkov bo povezan s spremembami v delovni in pokojninski zakonodaji,« je povedal minister Radovan Žerjav. Zanj kot ministra za gospodarstvo je v novem svežnju med najpomembnejšimi vprašanje komunalnega prispevka, ki po njegovih besedah v nekaterih primerih dosega nerazumljive vrednosti, tako da predstavlja velik del investicije.
GZS: Predlogi v paketih ukrepov niso usklajeni z gospodarstvom
Vlada pri pripravi reform, ki jih vsebujejo paketi ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ni upoštevala priporočil in predlogov gospodarstva, pravijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
»Gospodarstveniki smo vlado in pristojna ministrstva na večkratnih razgovorih redno seznanjali z našimi ocenami in predlogi, vendar jih niso upoštevali,« so danes, ko je gospodarski minister Radovan Žerjav predstavil tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, sporočili iz GZS.
Dodajajo, da so vseskozi podpirali njihovo usmeritev, da je treba porabo uskladiti z možnostmi, torej da je nujno varčevanje v javnem sektorju. »Z izvedbo nismo zadovoljni, saj se javna poraba zmanjšuje predvsem na račun razvoja in novih investicij. Posledica sicer obetavnega sporočila o plačah v javnem sektorju je le, da je masa plač v javnem sektorju manjša zgolj za dobre tri odstotke,« so zapisali.
Investicije pa so praktično ustavljene, številni gospodarski subjekti, ki sodelujejo z javnim sektorjem, morajo znižati svoje cene za vsaj 15 odstotkov. »Ocenjujemo, da bo največje breme varčevanja v javnem sektorju nosilo gospodarstvo, tokrat sicer ne zaradi višjih davkov, temveč zaradi dodatnega zmanjševanja povpraševanja in pritiskov na cene,« pravijo.
Ob krčenju javne porabe pa ni ustreznih ukrepov, ki bi z večjim obsegom novih domačih in tujih investicij dali gospodarstvu nov zagon, opozarjajo.
Kot primer navajajo sporočilo z japonskega veleposlaništva, da je pomembno japonsko podjetje zapustilo že začeto investicijo v Sloveniji, ker so "postopki preveč komplicirani, država prek sodnega sistema, ki dolga leta neuspešno razrešuje gospodarske spore, preveč skorumpirana, trg dela pa katastrofalno rigiden".
GZS ponavlja stališče, da predlagana reforma trga dela ne bo prinesla želenih učinkov − večje fleksibilnosti in nižjih stroškov dela − in da bo še dodatno administrativno obremenila gospodarske subjekte.
