Tiskane izdaje
Pogajanja trenutno potekajo v dejavnostih kemije, nekovin, kmetijsko-živilske industrije, gostinstva, cestnega potniškega prometa in pošte ter za kolektivno pogodbo, ki bi pokrivala vse, ki nimajo podjetniških ali panožnih kolektivnih pogodb, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič.
"V teh dejavnostih se ne moremo dogovoriti o tem, da bi se najnižje plače usklajevale z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pravijo, da to ne gre, ker da bi, če bi plače rasle skladno z inflacijo, podjetja propadla," je povedal Rožič.
Po drugi strani so težave tudi z veljavnostjo pogodb, ker po Rožičevih besedah vsi čakajo na spremembo zakona o delovnih razmerjih. Rožič dodaja, da bi delodajalci najraje imeli pogodbe o zaposlitvi za določen čas in podaljševali kolektivne pogodbe za tri mesece.
V ZSSS se zavzemajo za zakonske spremembe, ki bi spodbudile delodajalce in sindikate k pogajanjem. "Država bi morala poseči in uvesti določene zakonske kazni za neupoštevanje pogajanj oz. za neizvajanje kolektivnih pogodb," meni Rožič.
V zvezi so prepričani, da stroškovna konkurenčnost dolgoročno ne more temeljiti na zniževanju stroškov dela in varčevanju pri plačah delavcev. Menijo, da bi morebitno znižanje obdavčitve na področju dela vodilo v dvig drugih davkov, med njimi davka na dodano vrednost (DDV).
Poudarjajo, da je za dvig DDV nujno potreben konsenz socialnih partnerjev.
"Plače niso sovražnik razvoja. To je pristop, ki želi z nizkimi plačami povečevati dobičke," meni predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Neurejeno področje kolektivnih pogodb, kot je npr. na področju varovanja ali prevoza blaga v cestnem prometu, je samo na videz v korist delodajalcem in lastnikom, pravi Semolič in dodaja, da bi se "morala oblikovati zavest, da je sistem kolektivnih pogodb, kljub nesporno težkim pogajanjem, v dobro delavcev in tudi lastnikov kapitala".
ZSSS tudi letos poziva delodajalce, da v skladu z določili kolektivnih pogodb dejavnosti in kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja novembra in decembra zagotovijo izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja oz. 13. plače.
Prav tako pozivajo delodajalce, da najkasneje decembra zagotovijo izplačilo božičnice v vseh primerih, kjer je to določeno s kolektivno pogodbo ali posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe.
Po podatkih ZSSS je bilo izplačevanje lani na ravni leta 2009 in je tako okoli 26 odstotkov zaposlenih prejelo neko obliko izrednega izplačila.
13. plača se šteje med nagrade, ki so vnaprej dogovorjene v pogodbah, zato jo je mogoče šteti za sestavni del plače in zanjo veljajo enaki pogoji kot za redna izplačila plač. Od 13. plače se plačujejo dohodnina in prispevki za socialno varnost ter se šteje v pokojninsko osnovo.
Božičnica je lahko izplačana kot plača (z omenjenimi pogoji) ali kot drug prejemek iz delovnega razmerja. V drugem primeru se plača dohodnina in socialni prispevki, se pa ne šteje v pokojninsko osnovo.
