Mali priobalni ribiči bi si morali kupiti propelerje iz zlata

Za ribištvo bo šlo skoraj 29 milijonov evrov, za štiri petine ribičev pa so namenili drobiž. V ribiški svetovalni pisarni ugotavljajo, da so merila za točkovanje tako visoka, da povprečen ribič ne more zbrati normalnega števila točk.

Objavljeno
06. oktober 2009 20.39
Ribiči pravijo, da bodo mreže vlekli takoj, ko se burja umiri, sprva le v slovenskem morju.
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Izola - Slovenski morski ribiči, ki živijo od malega priobalnega ribolova so slabe volje. Državni operativni program za razvoj ribištva jim v finančni perspektivi, ki se je začela 2007 na prvem razpisu omogoča za vsega 400 tisoč evrov nepovratmnih sredstev evropske in državne pomoči, a še tega drobiža v glavnem ne bodo mogli porabiti. Pogoji, ki so jih postavili so pač takšni, da se bodo lahko prijavili le posamezniki in bodo iz prvega drobcenega paketa prejeli morda desetinko tega »drobiža«. V Sloveniji premoremo sto malih priobalnih ribičev. Toliko jih je bilo povabljenih v Izolo na predstavitev ministrstva za kmetijstvo za delitev sredstev razpisa. Na predstavitev ministrstrva za kmetijstvo jih je prišlo kakih 20. Večina nam je zaupala, da ne verjamejo, če se bo lahko na razpis uspešno prijavilo več kot deset ribičev.

 

Večina mali priobalnih ribičev bi morala za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev pripraviti projekt, s katerim bi porabila najmanj štiri tisoč evrov. Z denarjem lahko nabavijo glavne motorje (pri čemer morajo sami zagotoviti 60 odstotkov deleža), v higieno na plovilu, za izboljšanje delovnih razmer na plovilu, v hladilnike na plovilu in v naložbe za ravnanje z ribolovnimi orodji. Največ razpisnega besedila je namenjenega upravičenju stroškov za honorarje projektantom, inženirjem in svetovalcem, ki pripravljajo investicijske dokumentacije, študije izvedljivosti, študije ekonomske upravičenosti ter stroškom nadzornikov del. »Morali bi si kupiti propelerje iz zlata, če bi hoteli za te namene, ki so nam jih predpisali, zbrati štiri tisoč evrov stroškov. Poleg tega pa imajo mali priobalni ribiči premalo sredstev, da bi tako drago vlagali,« je dejal Vlado Vinčer iz Pirana, ki ne verjame, da se bo na tak razpis lahko prijavilo veliko ribičev. Silvano Radin iz Kopra pa: »Država nadaljuje z isto prakso, kot jo je začela ob vstopu v EU, da bi kar najmanj obremenila evropski in državni proračun za ribištvo in bo tako lahko varčevala pri ribičih.«

 

V prejšnji finančni perspektivi (od leta 2004 do 2006) je Slovenija za svoje ribištvo skupaj s sredstvi EU namenila nekaj čez dva milijona evrov. V novi perspektivi naj bi bilo za vsa ribiška področja namenjenih 28,8 milijona evrov, od česar naj bi EU zagotovila 21,6 milijona evrov, ostalo državni proračun. Za ukrepe prilagoditve slovenske ribiške flote naj bi namenili 2,8 milijona evrov (in v tem znesku je teh 400 tisoč evrov, ki jih s prvim razpisom namenjajo malim priobalnim ribičem), za ribogojstvo, predelavo in trženje rib (tudi sladkovodnih, seveda) naj bi šlo 10,6 milijona (v prvem razpisu, ki so ga objavili, so za ta del namenili dva milijona evrov), za ribiška pristanišča in razvoj novih trgov naj bi šlo 10 milijonov evrov (od tega bodo v naslednjih tednih objavili razpis za vsega 4,3 milijona evrov za ribiška pristanišča ), za ustanovitev obalne akcijske skupine in lokalne razvojne strategije naj bi namenili 2,8 milijoan evrov in za tehnično pomoč še 2,3 milijona evrov.

 

Več kot 80 odstotkov plovil slovenske ribiške flote (ta šteje vsega 184 čolnov, z vsemi batanami in majhnimi kaiči vred, seveda), uradno torej sto ribičev se ukvarja z malim priobalnim ribolovom in zanje je prvi razpis namenil pičlih 400 tisoč evrov, ki jih večinoma ne bodo mogli porabiti. In to navkljub dejstvu, da gre za najbolj selektivno obliko ribolova, za najmanj industrializirano obliko in hkrati najbolj tradicionalno, značilno za tukajšnjo obalo. Snežana Levstik, ki predstavlja ribiško svetovalno pisarno, je povedala: »Ko sem gledala merila za točkovanje, se mi zdi, da povprečen ribič ne more zbrati normalnega števila točk. Če se bo izkazalo, da ni dovolj interesa, bomo predlagali, naj se spremenijo razpisni pogoji in razpis ponovi. Evropska ribiška politika je nadvse neugodno naravnana do tipičnega sredozemskega malega priobalnega ribolova. Čeprav v Bruslju govorijo, da bi morali ohranjati ribji fond, nimajo posluha in sprejemajo ravno nasprotne ukrepe. Njihova merila izhajajo iz logike ribolova na Atlantiku.«