Tiskane izdaje
"Igralništvo še kako čuti upad gostov, ti porabijo manj, posledično pa je manj zaslužka," je posledice negativnih gospodarskih trendov v goriškem turizmu strnila Božičeva. "S pravimi prijemi pa bi tudi od njih lahko iztržili več," je takoj dodala. Po njenih besedah turizem oz. igralništvo predstavljata sedem odstotkov bruto domačega proizvoda severne Primorske.
S težavami se v novogoriškem Hitu ukvarjajo že dalj časa. Največja slovenska igralniška družba je še pred leti poslovala z dobički, lansko poslovanje pa je zaključila v rdečih številkah. Nič bolje ne kaže letos, saj je Hit v prvih sedmih mesecih ustvaril slabih 108 milijonov evrov prihodkov, kar je več kot 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta, in 3,7 milijona evrov izgube.
Za slabše poslovanje v družbi krivijo tudi recesijo in njene posledice, ki naj bi se pokazale zlasti v Italiji, od koder prihaja okoli 90 odstotkov gostov. Hitove centre je tako do vključno julija letos obiskalo 857.000 gostov, kar je osem odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, hkrati po gostje trošijo manj kot v preteklih letih.
Gospodarske napovedi v naslednjih mesecih sicer kažejo na umirjanje recesije oz. konec padanja gospodarske aktivnosti, vsekakor pa ni pričakovati hitrega izboljšanja in porasta realizacije zaradi dvigovanja zaupanja potrošnikov, ocenjujejo v Hitu. Zato bo nova uprava igralniškega velikana, ki jo od avgusta vodi Drago Podobnik, do konca septembra pripravila kratkoročne in srednjeročne ukrepe, katerih cilj bo tudi promocija na obstoječih in novih trgih.
Podobno negativno sliko opaža tudi direktor igralnega salona Jolly Darjo Mozetič. "Kriza je taka, da ne vemo, če bomo preživeli do konca leta. Realizacije je manjša tudi do 40 odstotkov, podoben je upad števila gostov, poraba na gosta pa je nižja za več kot polovico," je povedal za STA. Tudi igralnica na Ajševici, ki ob igralnem salonu vključuje še restavracijo in hotel, je odvisna od italijanskih gostov, saj ti predstavljajo 80 odstotkov obiskovalcev.
"Igralništvo vleče, a mora biti nadgrajeno z drugo ponudbo, česar pri nas primanjkuje," je ob tem opozorila Božičeva. Tega se zaveda tudi Mozetič, zato veliko pričakuje od širitve ponudbe s spa centrom in ambulanto za lepotno kirurgijo.
Sicer pa Mozetič opozarja, da slovensko igralništvo ne bo preživelo, če država ne zniža dajatev na okoli 20 odstotkov bruto realizacije. Da so koncesijske dajatve in davki v igralništvu previsoki, so prepričani tudi v Hitu, ki je lani plačal 61,9 milijona evrov dajatev.
Bolje kot večjim igralnicam pa zaenkrat kaže igralnim salonom, saj ti svojo ponudbo lažje prilagajajo trgu, ugotavlja Božičeva. Po besedah vodje igralnega salona Fortuna, ki je svoja vrata v Rožni Dolini odprl poleti, Mojce Merkun krize ne občutijo preveč, upada gostov pa tudi ne zaznavajo. Tudi v Fortuni največ lovcev na srečo prihaja iz Italije.
