Vipava - V primerjavi z letom 2004, ko so na slovenskem trgu prodali okoli 700.000 trsnih cepljenk, so jih lani le še 268.000, zato se vse bolj usmerjajo na vzhodnoevropske trge, je povedal direktor Trsničarske zadruge Vrhpolje Jože Žgur.
Podoben trend opažajo tudi v zahodni Evropi. V Vrhpolju, kjer se lahko pohvalijo s 100-letno trsničarsko tradicijo, so pred leti v Sloveniji prodali kar 41 odstotkov svoje proizvodnje, ta številka pa se je lani znižala na le 16 odstotkov. V letu 2007 je namreč za t.i. enostavno reprodukcijo, ki omogoča ohranjanje trenutnega stanja, prijavljenih le še četrtina vseh slovenskih vinogradov, je poudaril Žgur.
Zanimanje za slovenske avtohtone sorte upada
Zaradi vse manjše obnove slovenskih vinogradov je tudi vse manj zanimanja za slovenske avtohtone sorte, kot so pinela, zelen ali rebula. V tujini jih je težje prodati, saj so doma predvsem na vinogradniških območjih zahodne Slovenije, je še povedal Žgur.
Evropski trend manjše prodaje sadik
Vse manjša je prodaja sadik tudi na preostalih trgih Evropske unije, saj je vinogradništvo zelo prizadela tako imenovani vinska reforma, ki predvideva zmanjšanje vinogradniških površin v Evropi za 500.000 hektarjev, je opozoril Žgur. Vrhpoljski trsničarji tako cepljenke prodajajo predvsem na vzhod, na Hrvaško, v Romunijo, Bolgarijo in Ukrajino.
V vrhpoljski trsničarski zadrugi, ki združuje 47 članov iz petih vasi v zgornji Vipavski dolini, so sicer lani v zemljo vložili 2,6 milijona trsnih cepljenk, medtem ko jih bodo trgu ponudili le 1,5 milijona. Zaradi manjšega povpraševanja bodo spomladi posadili le dva milijona cepljenk, je še povedal Žgur.