Mariborski Planet Tuš odpira svoja vrata

Danes slavnostno svoja vrata odpira mariborski Planet Tuš. Trgovsko zabaviščni center premore največjo slovensko kinodvorano in največje filmsko platno pri nas.

Objavljeno
30. avgust 2006 12.29
Planet Tuš v Mariboru
Maribor – “Obisk kinematografskih predstav nas ne skrbi; prepričani smo, da bomo tako kot v Celju tudi v Mariboru v letu ali dveh pridobili okoli 80-odstotni delež v primerjavi s Kolosejem,” je pred današnjo slavnostno otvoritvijo Planeta Tuš na Studencih v Mariboru dejal Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš.

Mariborski Planet Tuš se predstavlja v presežnikih, saj bo med drugim premogel največjo slovensko kinodvorano in največje filmsko platno pri nas, na leto pa pri Tušu pričakujejo vsaj pet milijonov obiskovalcev tega trgovsko zabaviščnega centra. Postavili so ga prej kot v enem letu, razprostira se na 16 tisoč kvadratnih metrih, še pred današnjo otvoritvijo pa so že napovedali širitev še za 3500 kvadratnih metrov, saj je bilo zanimanje najemnikov za trgovske in gostinske lokale zelo veliko. Gre za največjo letošnjo investicijo v Tušu, saj je stala kar pet milijard tolarjev.

V kompleksu bo poleg hipermarketa in številnih drugih trgovin še osem kinodvoran s skupaj dva tisoč sedeži (največja jih bo premogla 544) in najsodobnejšo audio in vizualno tehniko ter dvorana za bowling z dvajsetimi bowling stezami, med njimi so tudi takšne, ki so prilagojene otrokom. Poleg tega bo obiskovalcem – v Tušu glede na bližino študentskih domov računajo tudi na študentsko populacijo – na voljo 16 biljardnih miz, otroški kotiček ter restavracija, pizzeria, slaščičarna, banka (edina v Sloveniji bo odprta do 20. ure) ter več kavarn in barov. Glede na načrtovano širitev, ki se bo začela pravzaprav takoj po otvoritvi, so se odločili tudi za gradnjo parkirne hiše z 820 mesti, vseh parkirnih prostorov pa bo 1090.

Svetelšek je prepričan, da bo kompleks uspešno posloval, poleg tega pa bodo na širšem mariborskem območju za gradnjo, adaptacijo ali razširitve drugih trgovin namenili še skoraj štiri milijarde tolarjev dodatnega denarja.