Tiskane izdaje
Svetovna finančna in gospodarska kriza je velike plačne peruti nekaterih najbolje plačanih menedžerjev že začela striči. Na visoke plače so se »spravili« evropski politiki od komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunie do vodje evroskupine Jean-Clauda Junckerja, in to že letos spomladi. Pridružil se jim je francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je zagrozil z bitko proti podjetniškim baronom, nemška kanclerka Angela Merkel pa je jasno povedala: če bomo podjetjem finančno pomagali, morajo biti plače vodilnih v njih omejene.
Ameriški kongres je ameriške avtomobilske direktorske carje spravil iz visokoletečih zasebnih letal v varčne hibridne avtomobile, s katerimi so se pripeljali prosit za finančno krizno pomoč. V četrtek se je izrekla tudi slovenska vlada: tisti, ki bodo dobili državno poroštvo za krizne kredite, naj kar pozabijo na visoke plače in nagrade.
Najvišji ameriški plačni paketi so za naše razmere morda še vedno nepredstavljivo visoki: v povprečju da so lani ameriški najvišji direktor v svojem plačnem paketu dobil dobrih 14 milijonov dolarjev, še leto prej le slabih 11 milijonov. To so seveda povprečja, kar pomeni, da so nekateri od ameriških vodilnih direktorjev dobili še nekaj deset milijonov več: 30, 50, 70, celo več. Glavni izvršni direktor svetovne zavarovalniške velikanke AIG je sodil v ameriško povprečje, saj je za lani prejel dobrih 14 milijonov dolarjev vredni plačni paket. Junija letos je bil odpuščen, potem pa je AIG zaprosila za 85 milijard dolarjev vredni rešilni paket.
V Sloveniji razmere niso videti tako dramatične. Toda nekateri najbolje plačani predsedniki uprav, ki s svojimi prejemki, bonitetami in vnaprej izpogajanimi nagradami presegajo pol milijona evrov, vendarle niso več v tako izrazitem zaostanku za onimi v Ameriki. Še zlasti, če naj bi veljalo, da je pot od polovice do celega milijona krajša, kakor je bila pot do prve polovice milijona.
Nadzorniki Triglava naj bi na seji že dali pobudo, da bi se vrhnji menedžement naše največje zavarovalnice odpovedal nagradi v višini okrog 100.000 evrov na posameznika; denimo vsaj za polovico. V Triglavu bi tako privarčevali skoraj 200.000 evrov samo iz naslova za polovico skromnejših menedžerskih nagrad.
Če bi tako ravnali v prvih 25 družbah na ljubljanski borzi, bi morda privarčevali nekaj milijonov evrov. To bi bilo ob dejstvu, da se je samo novembra tržna kapitalizacija delnic na naši borzi zmanjšala za poldrugo milijardo evrov, malo. A veliko za to, da bi pokazali, koliko jim je za dobro podjetja, zaposlenih (ki bodo marsikje ostali brez simbolične božičnice) in okolice. Torej, povejte nam, kakšni nagradi se boste odpovedali, pa vam povemo, kako zgledni menedžerji ste.
