Menjava se je lani močno osula

Ljubljana – Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA precej zaostaja za bilateralnimi odnosi med državama na političnem in obrambnem področju. Podatki Japtija (Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije) o blagovni menjavi z ZDA kažejo dokaj neugodna gibanja. Obseg trgovanja po večletni zgledni rasti od leta 2008 močno upada, uvoz pa je v letih 2008 in 2009 krepko presegel izvoz. Za lani so zbrani podatki samo za prvo polovico leta; saldo v menjavi je bil sicer spet pozitiven, skupni seštevek menjave pa je manj kot tretjina tistega izpred nekaj let. Skromno – za partnerico, ki ustvari četrtino svetovnega BDP.

Še leta 2004 je Slovenija izvozila v ZDA za 400 milijonov evrov blaga in ga od tam uvozila za 165 milijonov. Leto kasneje je bil skupni obseg menjave manjši (izvoz se je skrčil za četrtino), toda že leta 2006 je z vnovično krepko rastjo uvoza in izvoza menjava presegla rezultat iz leta 2004. Od leta 2006 se slovenski izvoz v ZDA zmanjšuje, uvoz pa je do lani naraščal. Leta 2008 je bilo trgovanje v obeh smereh vredno že rekordnih 697 milijonov evrov, vendar predvsem na račun za polovico povečanega slovenskega uvoza; iz ZDA smo namreč uvozili kar za 421 milijonov evrov blaga in tako pridelali za 144 milijonov primanjkljaja v trgovinski bilanci z omenjeno partnerico. Leta 2009 je menjava znašala 540 milijonov evrov, kar pomeni le okoli 1,5 odstotka vse slovenske blagovne menjave. Padanje izvoza je mogoče pripisati predvsem zmanjšanju konkurenčnosti slovenskega izvoza, ki je bilo posledica šibkega dolarja in manjšega povpraševanja na ameriškem trgu zaradi recesije. V obratni smeri so medvalutna razmerja delovala na uvoz, ki se je za nas pocenil.

V trgovinsko najbolj plodnem letu so bile ZDA petnajsti največji zunanjetrgovinski partner Slovenije, leto kasneje pa so na tej lestvici zdrsnile za eno mesto. Število slovenskih uvoznikov in izvoznikov v ZDA je leta 2008 doseglo 4794.

Strukturo izvoza in uvoza smo opazovali na podlagi podatkov za leto 2009. Takrat je Slovenija v ZDA izvozila največ (skoraj četrtino) farmacevtskih izdelkov, petino izvoza so obsegali električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke, 12 odstotkov je bilo pohištva, posteljnine, žimnic, nosilcev za žimnice, blazin in podobnih polnjenih izdelkov, svetilk, montažnih zgradb, dobra desetina jedrskih reaktorjev, kotlov, strojev in mehanskih naprav, nekaj pa smo izvozili železa in jekla ter stekla in steklenih izdelkov.

Na oni strani Atlantika pa so naši uvozniki iskali predvsem mineralna goriva in olja, proizvode njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralne voske (43 odstotkov uvoza), jedrske reaktorje, kotle, stroje in mehanske naprave ter njihove dele (19 odstotkov), blago iz skupine zrakoplovov in vesoljskih vozil in delov (11 odstotkov), poleg tega pa še električne stroje in opremo ter njihove dele, aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter dele in pribor za te izdelke, optične, fotografske, kinematografske, merilne, kontrolne, precizne medicinske ali kirurške instrumente in aparate, z deli in priborom, ter kavčuk in proizvode iz kavčuka in gume.

Neposrednih ameriških investicij pri nas je malo; leta 2009 jih je bilo za 69 milijonov evrov, pri čemer so skupne investicije v Slovenijo znašale 11 milijard evrov. Američani menijo, da je Slovenija precej zaprta za tuje vlagatelje.
 Japtijevo Izvozno okno označuje ZDA za največjo in najmočnejšo gospodarsko državo na svetu. Imajo močno razvito industrijo, ki prispeva četrtino BDP. Najbolj so razvite elektronska, kemična, strojna, živilska in avtomobilska industrija. Vodilni na svetu so v letalski in farmacevtski industriji, imajo pa tudi veliko naravnih bogastev. So največji svetovni proizvajalec utekočinjenega zemeljskega plina, aluminija, elektrike in jedrske energije. ZDA so tudi tretji največji proizvajalec nafte na svetu.