Tiskane izdaje
Kot kaže, načrtuje za prihodnje leto najintenzivnejši skok na Hrvaškem, kjer naj bi imel letos sedemodstotni tržni delež, prihodnje leto naj bi ta zrasel na 12 odstotkov, leta 2011 pa že na 15 odstotkov. Lahko bi torej sklepali, da bo poskušal doseči dogovor s katerim od hrvaških konkurentov, tako da bi utegnile biti informacije o nakupu Getroja na mestu. Po podatkih za lansko leto je Getrojev delež na hrvaškem trgu 3,8-odstoten, zaseda šesto mesto, medtem ko je bil Mercator Hrvaška lani s 5,8 odstotka četrti. S prevzemom bi Mercator prehitel Kaufland in Billo in se uvrstil neposredno za Konzum Ivice Todorića. Slednji je z dobrimi 24 odstotki tržnega deleža z naskokom vodilni hrvaškem na trgu (in v neformalnih pogovorih ne skriva apetitov po povezovanju s hrvaškim Mercatorjem, menda pa se je potegoval tudi za Getro). V Srbiji bo delež Mercatorja po načrtih zrasel z letošnjih osem odstotkov v prihodnjem letu na deset odstotkov in leta 2011 na 12 odstotkov, v BiH so deleži v istih letih pet, sedem in deset odstotkov, v Črni gori štiri, pet in deset odstotkov, v Makedoniji naj bi imeli leta 2011 petodstotni tržni delež, v Bolgariji pa naj bi se z enega odstotka leta 2010 leto pozneje povzpeli na tri odstotke trga.
Svetovalec Getroja zanika dogovor Gucić-Debeljak, mediji pa pišejo, da so zavrnili slovenskega trgovca
(od našega dopisnika)
»O vseh pomembnejših podrobnostih postopka preučevanja strateških možnosti boste pravočasno obveščeni,« so včeraj, podobno kakor v prejšnjih dneh, sporočili iz Zagrebške banke (Zaba), ki je svetovalec hrvaške trgovske verige Getro, za katero se menda zanima tudi Mercator. V Zabi so sicer zanikali informacije, da je bil z Mercatorjem dosežen kakršen koli dogovor o prodaji. Se pa v podjetju pripravljajo na »resno prestrukturiranje družbe«.
Hrvaški mediji so sicer včeraj poročali, da je lastnik Getroja Vjekoslav Gucić zavrnil še eno od ponudb za prevzem njegove trgovske verige, torej tudi Mercatorjevo. Znano je namreč, da se je Gucić v zadnjem času pogajal z vsemi pomembnejšimi trgovskimi podjetji v državi, vendar vsaj za zdaj z nobenim ni našel skupnega jezika. V družbi o vseh dogovarjanjih molčijo, neuradno pa se je v zadnjih mesecih slišalo, da za verigo zahtevajo sto milijonov evrov, ne glede na recesijo in težave, ki jih ima podjetje.
Mercatorjevo ime se v povezavi z Getrojem pojavlja že več let in velikokrat so mediji v Sloveniji in na Hrvaškem poročali, kakor da je posel tik pred sklenitvijo, vendar se po takšnih najavah ni zgodilo nič. V tukajšnjih poslovnih krogih poudarjajo, da je Mercatorjeva želja po prevzemu precej velika, kar da dokazujejo tudi odzivi s sedeža te slovenske družbe, kjer nikoli v celoti ne zanikajo dogovarjanj z Getrojem.
Tukajšnji poslovni tisk je sicer še pred nekaj dnevi zatrjeval, da sta Gucić in predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak dosegla ustni dogovor o prodaji, da pa pogodba še ni podpisana. Debeljak je bil menda »zadnji v vrsti« direktorjev, s katerimi se je pogovarjal Gucić, za Mercator pa da je kljub pomislekom o smiselnosti prevzema pomembno, da se z Getrojem okrepi med vodilnimi hrvaškimi trgovci. Poslovni tisk je takrat ocenjeval, da bo cena prodaje nižja od postavljene (sto milijonov evrov), ker da sta se Gucić in Debeljak dogovorila, da bo Mercatorju prodan posel, blago, zaposleni in skladišča, nepremičnine pa bi v lasti zadržal lastnik Getroja in jih po potrebi dajal v najem Mercatorju. Uradne potrditve teh špekulacij nikoli ni bilo ne iz Getroja ne iz Mercatorja.
Getro je bil sicer še pred leti po tržnem deležu med hrvaškimi trgovci na drugem mestu, že nekaj časa pa je v družbi tistih, ki ne dosegajo desetodstotnega tržnega deleža oziroma se zadržuje okoli šestega mesta. Veriga je v zadnjem času odpustila okoli 200 delavcev, dobiček pa pada od leta 2005, lani so ustvarili nekaj več kakor 1,7 milijarde kun prihodkov. Kljub temu pa zanimanje za to verigo očitno še naprej obstaja.
Getro zaposluje okoli 1500 delavcev, ima 17 prodajnih centrov v 14 hrvaških mestih z okoli 80.000 kvadratnimi metri površin, v lasti pa ima velik distribucijski center v zagrebških Sesvetah. Zadnji center so odprli pred tremi leti v Umagu. Lastniki trgovsko mrežo predstavljajo kot »prvo in vodilno cash & carry verigo na Hrvaškem«.
