Mercator podvojil dobiček

Ljubljana – Nadzorni svet, ki je na današnji seji obravnaval poslovne rezultate družbe, je polletno poslovanje ocenil kot zelo dobro in nad načrti, je po seji sveta povedal predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič.

Skupina Mercator je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila za 193,3 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 7,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Glede na polletno realizacijo po Jankovičevih besedah ob koncu leta prvič pričakujejo čez 400 milijard skupnih prihodkov.

Polletni čisti dobiček skupine Mercator je po slovenskih računovodskih standardih znašal 5,65 milijarde tolarjev. V dobiček, ki po višini dosega skoraj letni dobiček, je po Jankovičevih pojasnilih vključen enkratni dobiček iz prodaje finančne naložbe v Savi v višini 1,5 milijarde tolarjev, ki ga je ustvaril Poslovni sistem Mercator. Brez tega bi polletni dobiček skupine znašal 4,1 milijarde tolarjev.

Prodaja Savinih delnic je vplivala tudi na višji čisti dobiček Poslovnega sistema Mercator. Ta je znašal pet milijard tolarjev in je bil za 84,6 odstotka višji kot ob lanskem polletju, brez upoštevanja odprodaje finančne naložbe pa bi znašal 3,5 milijarde tolarjev. Polletni prihodki Mercatorja so znašali 132,3 milijarde tolarjev, kar je 26,4 odstotka več kot lani.

Mercator bo v sredo javno objavil tudi rezultate po mednarodnih računovodskih standardih, po katerih pa je dobiček nekoliko nižji. "Pa ne zaradi slabših rezultatov, temveč zaradi izkazovanja amortizacije, slabega imena in amortizacije sredstev, ki pa ostanejo sredstva družbe," je pojasnila članica uprave Jadranka Dakič.

Jankovič je dobre polletne rezultate pripisal predvsem rasti prodaje in učinkovitosti v poslovanju, predvsem pri racionalizaciji stroškov. "Kažejo se že prvi rezultati izvedenih pripojitev, zmanjšanega števila pravnih oseb in s tem tudi režijskih zaposlenih," je dodal.

Skupina Mercator je 16 odstotkov prihodkov ustvarila izven Slovenije. Med družbami skupine sicer ob polletju izgubo beležita Eta iz Kamnika in Maximarket, na tujih trgih pa Mercator Hrvaška in Mercator BiH. Kot je poudaril Jankovič pa bosta slednji družbi ob konca leta poslovali po načrtih.

"V fazi močne investicijske dejavnosti družbe bremenijo stroški, preden so projekti končani in začnejo prinašati tudi prihodke," je dejal Jankovič. Kot je pojasnil, v BiH zaključujejo gradnjo trgovskega centra v Sarajevu, ki ga bodo odprli decembra, na Hrvaškem pa imajo kupljenih 15 lokacij, trenutno pa gradijo na treh lokacijah. Novi center bo Mercator decembra odprl tudi v srbskem Čačku.

Lastniki potrdili dokapitalizacijo

Nadzorni svet je po Jankovičevih pojasnilih soglasno potrdil tudi zapisnik s prejšnje seje, na kateri je podprl dokapitalizacijo družbe za 20 odstotkov oz. za 24,4 milijarde tolarjev. Nadzorniki pa tudi niso imeli pripomb k realizaciji pogodbe, ki jo je Mercator minuli teden podpisal z velenjsko Ero.

Z nakupom Erinega premoženja na Hrvaškem se bo število zaposlenih pri Mercatorju v tej državi povečalo še za nekaj več kot 1000 na približno 2700. Skupina Mercator pa bo ob koncu leta zaposlovala nekaj več kot 17.000 ljudi, od tega 4000 izven Slovenije.

Potrjen tudi nakup zemljišča na kopskem sejmu in Erine trgovske mreže na Hrvaškem

Današnja potrditev zapisnika omenjene seje bo omogočila, da uprava naredi prvi korak k dokapitalizaciji: lahko bo poslala uradna povabila k dokapitalizaciji vsem, o katerih so se sporazumeli že na seji nadzornega sveta: Kapitalski in Odškodninski družbi, KD Group in menedžmentu Mercatorja. »Prej tega nismo mogli storiti,« je za Delo povedal Zoran Janković, »saj bodo sklepi šele s potrditvijo zapisnika postali legitimni. Drugi razlog za to, da nismo takoj poslali povabil k dokapitalizaciji, pa je petkov podpis fiksne pogodbe z Ero.« Vrednosti iz predpogodbe namreč niso ostale enake, saj je kupec opravil skrbni pregled in je kupnino znižal. Tako bodo zdaj potencialnim vlagateljem postregli z realnimi številkami.

Obe pogodbi, o nakupu zemljišča na lokaciji Skopskega sejma in o nakupu Erine trgovske mreže na Hrvaškem, sta skupaj vredni 50 milijonov evrov ali okoli 12 milijard tolarjev. Mercator bo z gradnjo nakupovalnega centra v Skopju (v okviru nakupovališča po vzoru ljubljanskega Beteceja, ki ga gradita Era in BTC) nadomestil prvotni neuresničeni načrt postavitve svoje trgovine v središču mesta. S pridobitvijo verige Erinih trgovin na Hrvaškem pa bo stopil ob bok drugemu največjemu hrvaškemu trgovcu, Getroju. Janković pričakuje, da bo prihodnje leto Mercator-H po prihodkih verjetno že dohitel Getro.

To pomeni, da Mercatorju od predvidene dokapitalizacijske vsote ostane še približno polovica (potrjena je bila dokapitalizacija v vrednosti 24,4 milijarde tolarjev). Za kaj konkretno bodo ta denar porabili, ostaja za javnost poslovna skrivnost, načeloma pa bo šel »za razvoj Mercatorja«.

Zaustavljeno trgovanje z delnicami Mercatorja

Uprava Ljubljanske borze je v ponedeljek zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti in varstva interesa vlagateljev začasno zaustavila trgovanje z delnicami Mercatorja. Poslovni časnik Finance je namreč objavil neuradno informacijo o polletnem poslovanju družbe, po kateri naj bi Mercator že do polletja skoraj dosegel ves lanski dobiček.

Borza je trgovanje z delnicami Mercatorja začasno zaustavila zato, ker lahko informacija o polletjem poslovanju, ki jo bo danes obravnaval nadzorni svet družbe, pomembno vpliva na ceno delnic Mercatorja, hkrati pa javnost o njej ni bila obveščena na predpisan način. Trgovanje z delnicami "najboljšega soseda" bo sproščeno po ustrezni javni objavi omenjenih informacij, so sporočili z Ljubljanske borze.