Tiskane izdaje
Letošnji in srednjeročni načrt sta ambiciozna, saj predvidevata dokaj hitro rast (leta 2015 že 4,2 milijarde evrov čistih prihodkov in 100 milijonov čistega dobička). A čeprav so ta trenutek aktualne predvsem pričakovane lastniške spremembe v družbi, teh uprava ni komentirala, ker za to »ni pristojna«. Mercator je lani posloval na sedmih trgih jugovzhodne Evrope, od tega je bil v Sloveniji in Črni gori po tržnem deležu v maloprodaji izdelkov za vsakdanjo rabo in za dom prvi, v Srbiji in na Hrvaškem drugi in v BiH tretji. V Bolgariji in Albaniji je odprl šele nekaj trgovin, v prihodnjih letih pa načrtuje še vstop na Kosovo in v Makedonijo. Lani je na tujih trgih ustvaril že skoraj 40 odstotkov prodajnih prihodkov, razmerje med prodajo doma in v tujini pa se bo po načrtih do leta 2015 obrnilo, saj naj bi na tujih trgih Mercator ustvaril že 60 odstotkov prihodkov.
Čez pet let do 100 milijonov dobička
Skupina Mercator je lani ustvarila 2,78 milijarde evrov prihodkov ali dobrih 5 odstotkov več kot leto prej. Kljub trem strateškim povezavam je investirala bistveno manj kot leta 2009 (namreč 116 milijonov evrov), ustvarila je 30 milijonov evrov čistega dobička, čista profitna marža pa je znašala 1,1 odstotka. Bila je največji zaposlovalec v Sloveniji in regiji jugovzhodne Evrope. Poslovni rezultati na posameznih trgih še niso javno znani. Kot je bilo razumeti Debeljaka, pa je Mercator v Sloveniji in Srbiji lani posloval z dobičkom, na Hrvaškem trgu se še ni izvlekel iz rdečih številk (v katerih je od leta 2008), na novih trgih pa se naložbe tudi še niso povrnile.
Za leto 2011 načrtuje podobno, skoraj 6-odstotno rast čistih prihodkov (2,9 milijarde evrov), od tega 41 odstotkov na tujih trgih. Investicije namerava povečati za 7,4 odstotka (na 125 milijonov evrov), kar bo še vedno manj od leta 2009. EBITDAR naj bi narasel za desetino, kar za tretjino (na 40,5 milijona evrov), za dobro četrtino pa naj bi se povečal tudi delež čistega dobička v prihodkih.
Po novem petletnem strateškem načrtu, ki ga je uprava pripravila lani, se bo družba še naprej razvijala v vodilnega trgovca z izdelki za vsakdanjo potrošnjo in za dom v celotni regiji JV Evrope, razvoj bo nadaljevala samostojno. Do leta 2015 naj bi obseg poslovanja zrasel za 51 odstotkov, in to predvsem na račun rasti na tujih trgih. Investicij načrtujejo v prihodnjih petih letih za dobrih 700 milijonov evrov. Število zaposlenih naj bi se povečalo na 33.000, čisti dobiček pa naj bi se več kot potrojil. Čista profitna marža naj bi zrasla na 2,4 odstotka, kar je v skladu z normalnimi standardi v EU.
Rast izhaja iz internacionalizacije
Strategija rasti Mercatorja tako kot v preteklosti še naprej sloni na eksterni rasti s strateškimi povezavami. Lani so izvedli tri take povezave, ker je po Debeljakovih besedah glede na splošne gospodarske razmere zdaj pač čas za kupovanje, ne za prodajo podjetij, seveda pod ekonomsko ugodnimi pogoji. »V Mercatorju glede na finančno moč in strateške usmeritve to tudi uspešno počnemo.« Pri izvedbi povezav so zelo prilagodljivi in uporabljajo različne modele: povezujejo sredstva, kapital, tarče oziroma deleže plačujejo v denarju, v delnicah, za povezave uporabljajo novoizdane delnice (Mercator ima prav za potrebe strateških povezav odobrenega 20 odstotkov kapitala), prevzemajo obveznosti itn.
»V Mercatorju smo vedno pripravljeni za dobre projekte, ob naši finančni trdnosti in odličnih odnosih s finančnimi partnerji smo vedno našli ugodne finančne vire,« je poudaril Debeljak in se navezal na svojo pobudo Ivici Todoriću, predsedniku uprave koncerna Agrokor, za odkup Konzuma. Znova je pojasnil koristi, ki bi jih imeli od povezovanja trgovske dejavnosti obe družbi, obe skupini, deležniki in družbeno okolje.
»Nakup Konzuma je realen«
Novinarska vprašanja so se vrtela v glavnem okoli aktualnega dogajanja: Je Debeljakova pobuda resna in izvedljiva, ali gre le za protiudarec morebitnim prevzemnim nameram Agrokorja, koliko bi stal nakup Agrokorjevega Konzuma? Mercatorjeva pobuda je »resna in iskrena«, realizacija pa je, »kot vsak tak posel, odvisna od volje in pripravljenosti obeh strani«. Povezava je možna, saj, kot je dejal glavni govorec, ima Mercator na voljo več vrst instrumentov za izvedbo nakupa, poleg vseh tudi monetizacijo svojih nepremičnin. Te so vredne okoli 1,7 milijarde evrov, popolnoma neobremenjene, in če bi se pokazala priložnost za dobro naložbo, bi monetizacijo deloma izvedli že pred predvidenim rokom. Recimo, za nakup Konzuma. Koliko denarja bi za to potrebovali, bi bilo odvisno načina povezovanja.
Lastniška struktura Mercatorja se v zadnjem obdobju ni spreminjala. Medijskih informacij o nameravanih lastniških spremembah, potezah, odločitvah in aktivnostih lastnikov in tudi, konkretno, o prevzemni nameri hrvaškega Agrokora, uprava ne komentira, ker »to ni naše delo«. Ponovil je, da podpirajo aktivnosti lastnikov, ki bodo prispevali k stabilni lastniški strukturi.
***
Ivica Todorić, predsednik uprave Agrokorja je že odgovoril na prijateljsko poslovno pobudo Žige Debeljaka glede strateške povezave trgovskega dela dejavnosti na Mercatorjevi platformi. Odziv je bil pozitiven: Todorić vabi Debeljaka na sestanek v Zagreb. Ponudil mu je tri termine v prihodnjem tednu. Mercator se bo povabilu odzval. O datumu obiska in drugih podrobnostih se bodo še dogovorili. Kot so sporočili delničarjem prek Seoneta, so v Mercatorju »zelo veseli pozitivnega odziva družbe Agrokor« in bodo »z največjim veseljem začeli pogovore v smeri pobude, da se preuči možnost, da družba Mercator od skupine Agrokor odkupi maloprodajno trgovsko dejavnost«.
