Mercator se vrača v BiH, a to ne bo rešilo težav Agrokorja

V prvem polletju je Mercator posloval z dobičkom, srbsko sodišče pa je zavrnilo veljavnost lex Agrokorja v Srbiji.

Objavljeno
31. avgust 2017 19.27
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović

Ljubljana – Mercator, ki je v prvega pol leta posloval z dobičkom, se vrača na trg Bosne in Hercegovine. Ekonomist Damir Novotny je podvomil, da bodo tam zaslužili dovolj, da bi osrečili upnike Agrokorja. Izrednemu upravitelju Agrokorja Anteju Ramljaku je sodišče v Srbiji dodatno otežilo sanacijo.

Skupina Mercator, ki jo vodi Tomislav Čizmić, je v letošnjem prvem polletju upravičila vlogo paradnega konja prezadolžene skupine Agrokor. Iz Mercatorja so po sredini seji nadzornega sveta sporočili, da je dobiček skupine Mercator v prvem polletju znašal 10,4 milijona evrov (3,9 milijona v prvih šestih mesecih lani).

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) na ravni skupine Mercator je v prvem polletju znašal 58,3 milijona evrov, v istem obdobju preteklega leta, skupaj s poslovanjem odprodanih dejavnosti 57,1 milijona. Brez upoštevanja poslovanja odprodanih dejavnosti pa je EBITDA znašal 52 milijonov evrov. Za 3,5 milijona evrov se je zvišal EBITDA družbe Poslovni sistem Mercator na 35,2 milijona evrov.

V Mercatorju so pojasnili, da sta na padec prihodkov po trgih vplivala predvsem odprodaja neosnovnih dejavnosti trgovin Modiane in Intersporta v letu 2016 in zapiranje trgovin po odločbi regulatorja v Srbiji.

Zelena luč za vrnitev v BiH

Upniški odbor Agrokorja je včeraj potrdil predlog, ki bo Mercatorju omogočil, da od Konzuma prevzame 83 trgovin v Bosni in Hercegovini. Konzum bo v BiH še naprej upravljal 156 trgovin, s prestrukturiranjem trgovine na enem od najrevnejših trgov v Evropi pa Agrokor skuša odpraviti napako izpred nekaj let, ko je Mercatorjeve trgovine v BiH prenesel pod okrilje Konzuma in tako v kratkem obdobju prepolovil prihodke na tem trgu.

Kot zagotavljajo v Ljubljani, Mercator v BiH ne bo prevzemal obveznosti Konzuma. Z odkupom opreme in zalog v svojih trgovinah nameravajo poravnati večino terjatev do Konzuma BiH, ki ga čaka še skoraj 35 milijonov evrov vredna dokapitalizacija. Za uspešno vrnitev mora Mercator urediti razmerja z dobavitelji, zaposlenimi, urediti logistiko in podobno. Ponovni vstop Mercatorja na ta trg pomeni tudi poslovno priložnost za slovenske dobavitelje, verjamejo tako v Mercatorju kot v vrstah slovenskih dobaviteljev.

Svarilo: v BiH ni denarja

Hrvaški ekonomski analitik Damir Novotny opozarja, da Mercator v BiH preprosto ne bo mogel ustvariti dovolj prihodkov, da bi znatno pomagal Agrokorju pri sanaciji. BiH, ki sodi med najrevnejše države v Evropi, po oceni sogovornika ni trg, kjer bi lahko klasični trgovci zaslužili dovolj, da bi sanirali nasedli koncern, svari sogovornik.

»Vračanje v Bosno in Hercegovino je z vidika trgovca nerazumno, ker tam ni denarja in je prostor izključno za poceni diskontne trgovce. Pred pretirano orientacijo v ta del Evrope sem svaril Agrokor pod vodstvom Todorića, zdaj isto napako počne to vodstvo,« opozarja Novotny.

Prihaja veliko striženje

Na seji upniškega odbora Agrokorja so med drugim odločali tudi o poplačilu dolgov do velikih dobaviteljev. Potem, ko so male dobavitelje že poplačali, so na upniškem odboru včeraj najprej razpravljali o tem, kdo sploh sodi na seznam velikih dobaviteljev. Do konca redakcije uradnih informacij o odločitvi o tem, kolikšen del od skupno 430 milijonov evrov starih terjatev bodo upnikom sploh poplačali. Po neuradnih informacijah hrvaškega spletnega portala Tportal lahko dobavitelji računajo, da bodo dobili okoli 40 odstotkov vseh terjatev plačanih.

Damir Novotny, ki že od začetka krize v Agrokorju svari, da brez vsaj polovičnega odpisa terjatev sanacija koncerna ne bo možna. »Kakorkoli obračamo, dosedanje izkušnje velikih poravnav med upniki na Hrvaškem, denimo v gradbeništvu kažejo, da so bili 60-odstotno ostriženi, na preostanek pa so čakali šest do sedem let. Tudi tu bo tako,« napoveduje Novotny.

Klofuta iz Srbije

Po poročanju srbskih medijev je srbsko sodišče zavrnilo zahtevo izrednega upravitelja Agrokorja Anteja Ramljaka, da prizna hrvaški postopek izredne uprave nad Agrokorjem kot tuji insolventni postopek. V Srbiji je tako mogoče vlagati izvršbe proti Agrokorju in njegovim družbam v Srbiji, ki jih je Ramljak poskušal zaščititi s pomočjo lex Agrokorja.

Slovensko prvostopenjsko sodišče je priznalo tuji insolventni postopek, na priznanje sta se pritožili država in Sberbank. Višje sodišče še ni odločilo.