Microsoft krepko popustil državi

Ministrstvo za javno upravo je izdalo odločitev o oddaji naročila za podpis pogodbe z Microsoftom Slovenije za nakup programskih licenc v obdobju 2006–2008.

Objavljeno
14. december 2005 20.55
Sašo Matas, vodja sektorja za javna naročila pri MJU
Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo (MJU) je izdalo odločitev o oddaji naročila za podpis krovne pogodbe (EA - enterprise agreement) z Microsoftom Slovenije za nakup programskih licenc v obdobju 2006–2008 v vrednosti nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev. Državna uprava in lokalne skupnosti, skupaj 120 organov, si bodo s tem zagotovile zakonito licenčno programsko opremo. Rok za podpis pogodbe je deset dni.

Naročilo obsega različne vrste Microsoftovih programskih licenc, cena za licenco pa je – tako pravi Sašo Matas, podsekretar in vodja sektorja za javna naročila na direktoratu za e-upravo in upravne procese na MJU – poslovna skrivnost. »Pogajalska skupina, ki jo sestavljajo člani z državne uprave, je dosegla v poprečju 25- do 30-odstotno znižanje cen, ki jih uprava plačuje za licence zdaj, in v povprečju 40-odstotno znižanje cen, ki jih plačuje gospodarstvo,« zagotavlja Sašo Matas.

Ocenjeni skupni znesek, ki bo dokončno znan, ko bodo vsi pristopniki podpisali pogodbe in izbrali licence, je 470 milijonov tolarjev na leto, skupaj torej 1410 milijonov. Na vprašanje, ali ni to skoraj taka cena, kot jo plačuje državna uprava zdaj, je Matas odgovoril: »Res je to podobna cena, vendar s pomembno razliko – število uporabnikov (delovnih postaj) se bo povečalo za več kot 40 odstotkov. Podpisu krovne pogodbe so se pridružili nekateri novi organi. To je bil pravzaprav tudi razlog, da MJU vodi pogajanja za vse pristopnike, saj je bila želja organov, da državna uprava pridobi Microsoftovo licenčno opremo čim ceneje.« Cena za licenco bi torej morala biti – neuradno okoli 25.000 tolarjev.

Plačilo bo izvedeno v vsakem letu po tretjino, pristopniki pa lahko izberejo tudi drugačno plačilno dinamiko, tako, ki jim najbolj ustreza. Microsoft Slovenija je državi obljubil dostop in neomejeno uporabo vseh novih različic operacijskega sistema in pisarniške zbirke pri osnovni licenci, kar je ustaljena praksa, ki se je v minulem obdobju državi že maščevala. Z Microsoftovimi obljubami, denimo o novem operacijskem sistemu v obdobju 2003–2005, ni bilo nič.

Več preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.