Tiskane izdaje
Tirana - Med Slovenijo in Albanijo je še veliko neizkoriščenih priložnosti. Albanija je glede na usmeritve slovenskega gospodarstva pomemben trg za Slovenijo, a je sodelovanje med državama še vedno precej skromno, je uvodoma v albansko-slovenski poslovni forum v Tirani dejal slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki se v Tirani s številčno gospodarsko delegacijo mudi na enodnevnem obisku.
"Poslovni forum je eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku, ki bo poglobil gospodarsko in politično sodelovanje med državama," je prepričan Vizjak.
Vizjak je spomnil na nedavno podpisani stabilizacijsko-pridružitveni sporazum Albanije z Evropsko unijo, ki je nov korak Albanije k polnopravnemu članstvu v uniji. Sporazum je pomemben tudi za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Albanijo. "Na obeh straneh so vzpostavljeni ugodni pogoji za sodelovanje, a so kljub temu potrebna osnovna vodila," je dejal Vizjak in spomnil na memorandum o sodelovanju med slovenskim in albanskim ministrstvom, ki ga bo danes podpisal z albanskim kolegom Gencem Rulijem.
Slovenski gospodarski minister je poudaril, da gospodarsko sodelovanje med državama sicer zaenkrat ni navdušujoče, saj Slovenija beleži visok presežek v blagovni menjavi z Albanijo, neugodna pa je tudi struktura uvoza iz Albanije. Dejal je še, da so slovenske investicije v Albaniji zanemarljive, si pa Vizjak več obeta v prihodnosti, ko je pričakovati predvsem investicije v bančništvu, gradbeništvu, turizmu, živilsko-predelovalni industriji, energetiki in tudi na drugih področjih.
Vizjak je zatrdil, da Slovenija podpira nadaljnjo stabilizacijo gospodarskih in političnih razmer v Albaniji. "Nadaljnja širitev EU in stabilizacija razmer v Albaniji bosta tudi prioriteti Slovenije v času njenega predsedovanja uniji v prvi polovici leta 2008," je zagotovil Vizjak.
Albanski minister za gospodarstvo, trgovino in energijo Genc Ruli je izpostavil, da si Albanija želi tujih investicij na vseh področjih, s katerimi bi se povečala tudi konkurenčnost države. Slovenskim podjetjem se priložnosti za prodor na albanski trg po njegovih besedah odpirajo predvsem s privatizacijo med drugim telekomunikacijskega in energetskega sektorja.
Medtem ko albanski in slovenski gospodarstveniki pozdravljajo krepitev sodelovanja med državama, pa opozarjajo predvsem na težave s pridobivanjem vize, ki jih imajo pri prodoru na slovenski trg albanski vlagatelji. Pridobivanje vize je namreč dolgotrajen in zapleten postopek, poleg tega pa je mogoče vizo pridobiti le na slovenskem veleposlaništvu v Skopju ali na konzulatu v Podgorici.
Sodelovanje slovenskega gospodarstva z albanskim je nerazvito in neizkoriščeno, a se v zadnjih letih krepi. Sodelovanje je omejeno predvsem na blagovno menjavo, pri čemer pa Slovenija beleži velik trgovinski presežek.
Po podatkih državnega statističnega urada je celotna vrednost blagovne menjave med državama lani znašala 20,4 milijona evrov, kar je 23 odstotkov več kot v letu 2004. Slovenija je v Albanijo izvozila za 18,4 milijona evrov blaga, uvozila pa ga je za 1,9 milijona evrov.
Blagovna menjava med Slovenijo in Albanijo se je v prvih dveh mesecih letos okrepila. Znašala je 5,4 milijona evrov, pri čemer se slovenski izvoz v Albanijo več kot podvojil in je znašal 4,9 milijona evrov, vrednost uvoza pa je bila za 76,5 odstotka nad doseženo vrednostjo uvoza v enakem obdobju lani.
Izboljšuje se tudi menjava storitev. Vrednost tokov storitev je lani dosegla 5,1 milijona evrov oz. 50 odstotkov več kot v letu 2004. Slovenija je v Albanijo izvozila za 2,7 milijona evrov storitev, uvozila pa jih je za 2,4 milijona evrov.
Albanija sodi med najrevnejše države v jugovzhodni Evropi, a si kljub temu prizadeva postati privlačna država za tuje naložbe v regiji. Ob približno šestodstotni gospodarski rasti v letu 2005 beleži opazen napredek in po prepričanju državnega političnega vrha vidi tako svojo kot prihodnost Balkana v EU. Albanija je sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU podpisala 12. junija letos.
