Modro-zelena bela knjiga

Po zdravstvu je svojo belo knjigo dobilo tudi gospodarstvo, prostovoljna Gospodarska zbornica Slovenije, ki je predstavila 62 predlogov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva.

Objavljeno
15. februar 2007 07.00
Predsednik združenja delodajalcev Samo Hribar Milič
Ljubljana – Po zdravstvu je včeraj svojo belo knjigo, čeprav s platnicami v modro-zeleni barvi, dobilo tudi gospodarstvo, po novem prostovoljna Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). V njej je 62 predlogov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »Ker nam očitajo, da se preveč ukvarjamo s stroški dela, smo največji poudarek namenili internacionalizaciji gospodarstva. Glede na to, da je izvoz življenjskega pomena za našo državo, je še premalo razpršen,« je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Kaj konkretno predlaga zbornica? Svoje predloge je razdelila v osem sklopov. Med zanimivejšimi ukrepi za »internacionalizacijo in globalizacijo slovenskega gospodarstva« je treba opozoriti na program Slovenija Global, ki bo podjetjem z denarjem, znanjem in poznanstvi pomagal pri zahtevnejših prodorih na tuje. Na GZS želijo program začeti izvajati že junija letos, pri tem pa računajo na državno sofinanciranje. Avtorji t. i. bele knjige tudi pozivajo zunanje ministrstvo, naj uredi merila za obravnavanje izdajanja vizumov za delovna dovoljenja, kjer je prihod v državo povezan z interesom za delo pri nas.

V poglavju Tehnološki preboj slovenskega gospodarstva je med drugim opaziti poziv k definiranju prednostnih področij (informacijska tehnologija, bio- in nanotehnologija itd.), kamor bi usmerjali denar za raziskave in razvoj. Precej pozornosti je bila na včerajšnji razpravi ob izdaji t. i. bele knjige deležna tudi ideja o »uvajanju vsebin podjetništva in ustvarjanja dodane vrednosti« že v osnovne šole. »Težava ni v osnovnih šolah, čeprav tam primanjkuje samostojnega razmišljanja, ampak na univerzah. Ljubljanska ima ogromne potenciale z različnih področij, a jih ni sposobna multidisciplinarno izkoriščati,« je opozoril Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Dobra tretjina vseh predlogov je povezana z odpravo davčnih, administrativnih in strukturnih ovir za preprostejše in cenejše poslovanje.

Več o tem preberite v tiskani izdaji Dela