Tiskane izdaje
La Paz - Bolivijski predsednik Evo Morales je v govoru na trgu Murillo v bolivijski prestolnici v ponedeljek zvečer le nekaj ur po tem, ko je z odlokom nacionaliziral naftno in plinsko industrijo, napovedal še val nacionalizacij v rudarstvu, gozdarstvu in kmetijstvu. Bolivijska vojska je medtem že prevzela nadzor nad nahajališči zemeljskega plina v državi.
Približno sto vojakov je prevzelo nadzor nad rafinerijo Palmasola v Santa Cruzu na vzhodu države, ki jo vodi brazilsko podjetje Petrobras. "Naša naloga je zagotoviti normalno delovanje" rafinerije, je ob prevzemu dejal poveljnik Jorge Lenz. Bolivijska vlada je sporočila, da so vojaki zasedli 56 nahajališč zemeljskega plina po državi.
Morales je v ponedeljek tujim energetskim podjetjem odredil, naj svojo proizvodnjo v šestih mesecih ponudijo v odkup državnim podjetjem, in opozoril, da bodo morala podjetja, ki odloka ne bodo spoštovala, zapustiti Bolivijo. V državi sicer največ poslujejo brazilsko podjetje Petrobras, špansko-argentinski Repsol YPF, britanski British Gas in British Petroleum ter francosko podjetje Total.
Bolivijske oblasti naj bi se prizadevali tudi k razdrobitvi velikih slabo razvitih zemljiških posesti in jih razdeliti med najrevnejše Bolivijce. V povezavi z lesnim sektorjem želi bolivijska vlada razcepiti velika tuja lesna podjetja, saj naj bi ta kršila zakonodajo o ohranjanju lesne biomase. Obenem pa jih želi prisiliti k izvozu končnih lesnih izdelkov namesto surovega lesa.
46-letni Morales je že decembra lani, kmalu po svoji izvolitvi, napovedal, da bo vlada izkoristila svojo pravico do državnega lastništva. Vrnitev bolivijskih naravnih virov v državne roke je po njegovih besedah "temeljno sredstvo za oživitev suverenosti" Bolivije. To naj bi dosegel predvsem z novo zakonodajo in novimi pogajanji s tujimi podjetji.
Bolivija je po nahajališčih zemeljskega plina za Venezuelo druga najbogatejša južnoameriška država. Proizvede približno 40.000 sodčkov nafte na dan, prihodek od nahajališč nafte in zemeljskega plina pa predstavlja 15 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Zaskrbljenost tujih družb narašča
Brazilija je najpomembnejši kupec bolivijskega zemeljskega plina, kjer za upravljanje skrbi podjetje Petrobras, ki se uvršča med največje energetske družbe v Boliviji. Prvi mož družbe Sergio Gabrielli je po izdaji dekreta že dejal, da si bodo prizadevali zavarovati svoje interese in skupno 1,6 milijarde dolarjev težke investicije, ki jih je Petrobras izpeljal v preteklih desetih letih.
Pomembnejši igralci znotraj bolivijskega energetskega sektorja - špansko-argentinsko naftno podjetje Repsol YPF, britanski BG Group in BP, francoski Total ter ameriški Exxon Mobil, so v skupni izjavi že izrazili nasprotovanje enostranskim in negativnim potezam bolivijske vlade.
Evropska komisija je sicer že v torek izrazila zaskrbljenost zaradi potez bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Odločitev bolivijskega predsednika lahko po mnenju Bruslja negativno vpliva na globalne cene nafte in tuja vlaganja v bolivijski energetski sektor.
Venezuela in Peru podprli Moralesa
Medtem so podporo omenjenim ukrepom že izrazile venezuelske in perujske oblasti. Venezuelski predsednik Hugo Chavez je dejal, da bo ukrep razlastitve pomagal predvsem najnižjim slojem bolivijskega prebivalstva.
Nacionalistični perujski predsedniški kandidat Ollanta Humala je povedal, da si bo prizadeval k reviziji pogodb z energetskimi podjetji. Pri tem pa dodal, da to ne napoveduje tudi razlaščanja podjetij.
Na četrtkovem srečanju držav Argentine, Brazilije, Venezuele in Bolivije v argentinskem mestu Puerto Iguazo bodo najvišji predstavniki držav razpravljali o vplivu izdaje omenjenega dekreta na investitorje. Obenem bodo poskušali pomiriti očitke mednarodne skupnosti, ki naj bi po besedah Chaveza med voditelje omenjenih držav, podjetja in ljudi poskušala zasejati seme spora.
