Tiskane izdaje
Omenjene zagate so porodile tudi ugibanja, ali se večji delež vode ni morda znašel v gorivu zaradi kraj, ki naj bi jih izvajali tamkajšnji uslužbenci. Bralci so se spraševali, kako Petrol zagotavlja čistočo goriv in kako jih prilagaja zahtevam sodobnih avtomobilskih motorjev - ti so s stališča kvalitete in čistoče bencina vse bolj zahtevni.
Kot so nam odgovorili s Petrola, so tovrstne pritožbe redke, vsako leto pa se pojavljajo pozimi, ko se zaradi nizkih temperatur pokažejo slabosti in nepravilnosti na napajalnih sistemih vozil. Dizelska goriva so na mraz še občutljivejša, vendar naj bi moralo Petrolovo gorivo načeloma ostati neobčutljivo na temperature do minus 20 stopinj celzija. Rezervoarji na bencinskih črpalkah so pod računalniškim in video nadzorom, zato naj bi bencina od tam ne bilo moč ukrasti, ne da bi tatu zalotili. Čistočo goriv zagotavljajo z lastnimi laboratoriji in neodvisnimi institucijami. Njihova prodajna mesta so v skladu s slovensko zakonodajo podvržena tudi letni analizi kvalitete goriv, ki ga izvaja od države pooblaščena kontrolna hiša. Pri Petrolu ugotavljajo, da lastniki avtomobilov napako na avtu mnogokrat brez vzroka pripišejo slabemu gorivu. Poudarjajo, da so vir težav pogosto goriva slabe kakovosti, pomanjkanje servisiranja ali napake na motorjih in da so predvsem dizelski motorji v preteklih letih doživeli velik tehnološki napredek - ter zato postali občutljivejši na napake, stroški popravil pa večji.
Z nadzorom kakovosti goriv se pri nas ukvarja tudi Bureau Veritas, mednarodno podjetje za nadzor kakovosti in količine blaga, svetovanje ter inženiring. V zvezi z našim vprašanjem so najprej poudarili, da vzrok zagat v omenjenem primeru, glede na zimske razmere, verjetno res ni voda v dizelskem gorivu, pač pa lastnosti goriva pri nizkih zimskih temperaturah. Kot so zapisali, pri njih preverjajo vsebnost žvepla, benzena, aromatov, olefinov, oksigenatov, oktansko in cetansko število in drugih snovi v gorivu, vendar le s stališča nevarnosti za okolje. Letno odvzamejo približno 400 vzorcev, kakovost goriv pa opravljajo samo po naročilu strank.
Vodja servisnih storitev v AMZS Igor Marinšek je povedal, da ima vsako gorivo v sebi tudi vodo, le da se bencin z njo meša bolje kot dizel, zato imajo dizelski avtomobili s tem več težav. Poudaril je, da je vzrok večjega deleža vode v gorivu težko določiti, tovrstnih težav pa mehaniki AMZS ne obravnavajo veliko. Sicer je znano, da ima večina voznikov težave z gorivom s Petrola, vendar je hkrati, poudarja Marinšek, njihovih bencinskih servisov po državi tudi največ, kar je treba upoštevati. Povedal je še, da so na Petrolu pred leti res obravnavali veliko število reklamacij, ko so morali lastniki vozil zaradi slabega goriva menjavati rezervoarje, motorje in šobe, v zadnjem času pa takih zapletov ni opaziti.
S popravili dizelskih črpalk se ukvarja tudi avtomehanik Jordan Arčon, ki je povedal, da je po njegovih izkušnjah nečistoč v naših gorivih precej. Res je tudi, da so sodobni sistemi vbrizga goriva vse bolj zapleteni in da delujejo pod vse večjimi pritiski - že kapljica vode, ki zaide na napačno mesto, lahko poškoduje kovino, ob naslednjem vbrizgu goriva pa se zato lahko uniči črpalka za gorivo kot tudi šobe. Vsekakor je norma čistoče goriva po njegovih izkušnjah pri nas nižja od tiste, ki jo zahtevajo proizvajalci sodobnih avtomobilov. Eden od vzrokov za poškodbe je tudi preredko menjavanje filtrov za gorivo; menjavati bi ga morali na vsakem servisu.
Stroški so ob takih zapletih lahko veliki. Črpalke stanejo od 600 do 1500 evrov. Večja težava so šobe, ki stanejo od 200 do 800 evrov, avtomobili pa jih imajo od štiri do šest. Poleg redne menjave filtrov pomagajo zoper take težave tudi dodatki h gorivom, poznavanje sistema vbrizga goriva, ki ga imamo v avtu, ter hramba računov za bencin.
Iz ponedeljkove izdaje Dela
