Mramor: Kriza bo živilske trgovce udarila z zamikom

Brdo pri Kranju - »Ideje o davčni rabremenitvi gospodarstva zaživijo le ob težavah, ki so trenutno v Prekmurju. Vendar cela Slovenija izgublja na konkurenčnosti in tako po isti poti drvi v propad. Zato bi bilo treba enake ukrepe sprejeti v celi Sloveniji,« je na Strateški konferenci o trgovini pozval predsednik Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Bojan Papič. Dekan ekonomske fakultete v Ljubljani Dušan Mramor pa je dejal, da živilska trgovina še ni dosegla dna krize in se bo glede na proizvodnjo pobirala z zamikom.


Trgovce je na 3. Strateški konferenci o trgovini nagovoril tudi predsednik države Danilo Türk. Najprej se jim je zahvalil za pomoč, ko je humanitarnim organizacijam aprila zmanjkalo zalog za socialno šibkejše in jih pozval na socialno občutljivost tudi v prihodnje. Omenil je še vzpostavitev socialnega podjetništva in v okviru tega socialne trgovine. Socialno podjetništvo in delo v nevladnih organizacijah naj bi postala možnost za tiste, ki bodo trajno ali za daljši čas izgubili službo. »Razmislite, kako naj bi se razvijala trgovinska dejavnost, ki bi bila neprofitna, vendar organizirana na način, ki omogoča primerljivost z drugimi dejavnostmi na področju trgovine,« je trgovce pozval Türk.


Trgovci želijo vladne ukrepe


Bojan Papič je dejal, da se je TZS aktivno vključila v iskanje protikriznih ukrepov. Njihovi predlogi so se nanašali predvsem na spodbujanje potrošnje in izboljšanje plačilne discipline, a so bili neuspešni, je potožil. Papič je izpostavil, da trgovina za konkurenčnost potrebuje nižje davke in zmanjšanje birokracije. »Vendar to ostajajo pobožne želje, saj vlada poleg upravičenih socialnih ukrepov ne premore dovolj energije za novo razvojno paradigmo. A slovenska trgovina uspeva kljub padcu prodaje na nekaterih področjih brez velikih odpuščanj ohranjati zadovoljivo profitabilnost,« je zaključil bolj optimistično.


Manj optimističen je bil Dušan Mramor, ki je izpostavil zmanjšano povpraševanje. Kriza je sicer prizadela predvsem trgovce s trajnimi dobrinami, a Mramor pričakuje, da bo zaradi velikega zmanjšanja proizvodnje in večje brezposelnosti povpraševanje močneje padlo tudi živilskim trgovinam. Letošnjega junija je prodaja pri živilskih trgovcih padla za 2,8 odstotka, že v juliju pa je bilo zmanjšanje približno 5-odstotno, je s podatki postregel Mramor in dodal: »Zaradi zamika, ki ga lahko pričakujemo v naslednjih mesecih, je povsem logično pričakovati resne spremembe navad potrošnikov. Težava trgovine pa bo, kako se bo tem navadam prilagodila.«


Priložnost na Balkanu


Glede na to, da se največji slovenski trgovci širijo na trge jugovzodne Evrope, Mercator je denimo prejšnji teden odprl prvo trgovino v Bolgariji, je Mramor ocenil razmere v tej regiji. Kot je dejal, se makroekonomske razmere v teh državah razlikujejo, a razen Moldavije in Romunije ni države, ki bi imele tako visok padec BDP kot Slovenija. Verjetnost, da pride do devalvacij valut obstaja, a ni zelo velika. Države si padec vrednosti valut namreč težko privoščijo, saj lahko to privede do sesutja bančega sistema. »Ne pričakujem, tako kot vi, da bo kriza v jugovzodno Evropo prišla z zamikom. Bolj je verjetno, da bodo te države manj prizadete in da bodo prej iz krize kot Slovenija,« je trgovcem priložnost pokazal Mramor.


V avtoposlu boj za preživetje


Med najbolj prizadetimi je trgovina z avtomobili. »V avtoposlu že dolgo ne teče med in mleko, temveč gre za boj za preživetje,« je namreč dejal Danilo Ferjančič iz Porsche Slovenija. Januarja letos je bilo prodanih 22,24 odstotkov avtomobilov manj kot januarja leta lani. Cene rabljene vozil so se znižale od 30 odstotkov za cenejša vozila do 42 odstotkov za dražja vozila. Zaradi tega se je promet poslovanja Porshe Slovenija aprila letos v primerjavi z aprilom lani zmanjšal za 30 odstotkov.