Približno en mesec razprav, dogovorov, prepričevanj, obratov ... o tem, kako naj bi Petrol prevzel Istrabenz in sanacijo Istrabenza, je šlo v nič. Tresla se je gora, rodila se je manj kot miš. Mar bi se bankirji pogajali o prostovoljni poravnavi ali o tem, kako bodo najbolje izpeljali postopek prisilne poravnave! Tako pa so vsak teden enako daleč od dogovora in teden bliže stečaju.
Sicer pa, ali bi bil stečaj res najslabši način reševanja Istrabenza? Če bodo banke upnice izračunale, da se jim stečaj ne izplača, bodo seveda tam nekje decembra raje glasovale za postopek prisilne poravnave, kot ga je že na začetku predlagala uprava Istrabenza.
V bistvu nam nihče ne zna zares pojasniti, kako se bo razpletalo reševanje Istrabenzovega potenciala. Povsem verjetno je, da se bodo bankirji odločali zadnji hip in spontano. Tudi zato, ker nikakor nočejo resno izračunati in vsaj približno pošteno povedati, koliko je vredno Istrabenzovo premoženje. Nasprotno - večkrat smo že neuradno slišali, da prav iz vrst nekaterih bank upnic sistematično širijo dezinformacije o tem, kako malo je vredno premoženje Istrabenzovega Turizma. Hkrati pa se v zakulisju kar pulijo za posamezne turistične »parcele«, posamezne portoroške hotelčke, ker vedo, da je to edino realno premoženje, ki ga v stiski lahko primerno unovčijo.
V vsesplošni politični krizi, ki straši po dolini šentflorjanski, je slišati, da je nered na pogorišču Istrabenza tudi zaradi neučinkovitih državnih »generalov«. Opozorilo drži. Še bolj pa je jasno, da imajo pri tem zasluge predvsem banke. Saj si »tajkuni« niso sami jemali takih čudnih posojil. Nekdo jim jih je odobraval. In prav te upnice še zdaj odobravajo kredite po pet- in večodstotni obrestni meri, hkrati pa istim svojim dolžnikom milostno odrinejo en ali celo (kako »širokogrudno«) poldrugi odstotek za težko prigarano gotovino.
Še zmeraj verjamejo v učinkovitost takega sprevrženega finančnega sistema. In zakaj naj bi potem povprečnega Slovenca sploh skrbelo, koliko premoženja bo zaradi igric, kombinacij, špekulacij, taktiziranja, tudi zelenaštva ... izpuhtelo neusmiljenim posrednim lastnikom? Zaradi posledične usode pomembnega dela gospodarstva, zaradi sistema in politike, ki vse to omogočata in preusmerjata tok Mure tudi proti morju.
Iz sredine tiskane izdaje Dela