Na krilih konjunkture

Slovenija zadnje mesece dosega najugodnejšo kombinacijo makroekonomskih kazalnikov v svoji zgodovini. Za to sta zaslužna zunanja konjunktura in veliko povpraševanje na izvoznih trgih.

Objavljeno
05. april 2007 23.00
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Slovenija zadnje mesece dosega najugodnejšo kombinacijo makroekonomskih kazalnikov v svoji zgodovini: gospodarska rast je rekordno visoka, inflacija je za zdaj stabilno nizka, naložbe rastejo z dvomestnim številom, zaposlenost se povečuje, brezposelnih je čedalje manj – in tudi delnice na ljubljanski borzi hitijo v nebo v bikovski opravi. Za trenutni gospodarski razcvet, ki ga državljani na mikroravni doživljajo vsak po svoje, sta zaslužna zunanja konjunktura in veliko povpraševanje na izvoznih trgih, zasluge si lahko delijo tudi slovenski gospodarstveniki, ki so uspešno krmarili (izvozna) podjetja, in vestni davkoplačevalci, ki financirajo javne naložbe – pa tudi vlada v dobrih dveh letih ni naredila kakih večjih ali usodnih napak v ekonomski politiki.

Sedanji ugoden slovenski makroekonomski položaj, ki ga potrjuje tudi pomladansko poročilo vladnega Umarja, seveda ni tako dober, da se ga ne bi dalo izboljšati ali pa preprečiti njegovo poslabšanje na srednji rok: najšibkejši člen sta zdaj fiskalna politika in uravnotežanje proračuna 2008. Morebitno zvišanje stopenj DDV in trošarin v prihodnjem letu, ki je »v zraku«, a ga vlada še ni niti potrdila niti dokončno ovrgla, bi na eni strani opazno povečalo inflacijo, na drugi bi lahko znižalo gospodarsko rast, zagotovo pa bi zmanjšalo mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Slovenija bi morala tudi določiti, ob kakšni stopnji gospodarske rasti ne bo več imela proračunskega primanjkljaja, in poskrbeti, da bi javni izdatki povečevali stabilnost, ne pa da jo ogrožajo. Državniško modro bi bilo sistem javnih financ postaviti tako, da bi med konjunkturo ustvarjal presežke, ki bi jih porabili v sušnih letih. To je v lanskem pogovoru za Delo FT poudaril tudi predsednik vladnega strateškega sveta Marjan Senjur, rekoč, da ob petodstotni gospodarski rasti v Sloveniji ne bi smeli več imeti proračunskega primanjkljaja, pač pa bi moral biti proračun izravnan, ali pa imeti presežek. In vsaka koalicija, ki bo želela vladati dolgoročno uspešni Sloveniji, bo morala čimprej ugrizniti tudi v to kislo jabolko.