Na poti v nelikvidnost in prezadolženost?

Ljubljana - Posojilni krč se v Sloveniji intenzivno krepi. Kreditiranje nebančnega sektorja, torej tudi podjetij, se je po najnovejših uradnih podatkih Banke Slovenije marca spet opazno zmanjšalo, tokrat za kar 185 milijonov evrov. Podatki za april bodo še veliko slabši, pravijo neuradni viri. Čedalje hujši kreditni krč, ki se lahko hitro spremeni v nevarno spiralo nelikvidnosti in prezadolženosti podjetij, je tudi posledica dosedanjega oklevanja vlade in parlamenta pri ključnih začetnih ukrepih za normalizacijo kreditiranja.

Priznani ekonomist Velimir Bole z ekonomskega inštituta pravne fakultete, ki je že novembra lani objavil članek s konkretnimi predlogi vladi, kako ukrepati, je pred dnevi zapisal, da je bilo že takrat jasno, da povečana negotovost na tujih finančnih trgih in kolaps izvoznih trgov porajata kreditni zastoj, ki bo lahko opazno povečal že tako hude posledice zloma izvoznih trgov. Hkrati je bilo, kot pravi, že takrat očitno, da lahko povečano negotovost učinkovito in hitro nevtralizira samo država z jamstvom, in to na dveh točkah: pri pridobivanju sredstev za banke in pri posojilih, ki jih banke dajejo podjetjem.

Toda najnujnejša začetna ukrepa še vedno nista bila uporabljena. Zakon o poroštvih bankam pri najemanju posojil v tujini je bil sicer sprejet, toda na njegovi podlagi še nobena banka ni najela posojila. Drugi, zakon o jamstveni shemi, je bil sprejet konec aprila, veljati pa še ni začel. Za nameček je bil malo uporaben oziroma škodljiv. Vlada ga bo zdaj poskusila popraviti z uredbo. Dokler ta ne bo sprejeta, ga ne bo mogoče izvajati.

Posledice zamujanja in slabosti obeh ključnih začetnih ukrepov za normalizacijo kreditiranja utegnejo biti po Boletovem mnenju zelo negativne. Pravi, da se bodo zaradi težav pri kreditiranju tudi mnoga dobra podjetja srečala s težavami - v prvi fazi z nelikvidnostjo, v drugi pa s nesolventnostjo.

»Če bi bili ukrepi vlade že realizirani, bi bila situacija za posamezno banko in podjetja boljša. Je pa ta kriza tako vseobsežna, da je z ukrepi, ki smo jih že in jih še bomo sprejemali, v celoti ne moremo rešiti,« pravi Marko Košak, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in dobri poznavalec bank. Hkrati priznava, da vlada v sedanji situaciji ne more le nemočno opazovati, kaj se dogaja. Boji se tudi, da bo kriza v kratkem, če že ni, prešla v drugo, ostrejšo fazo. »To bo faza, ko ne bo toliko problema na strani bank, ampak na strani podjetij, ki jim zaradi poslabšane kreditne sposobnosti ne bo uspelo dokazati, da bodo zmožna posojila vračati.«

Več v tiskanem Delu.