Na računu tudi evro

Ljubljana – Medtem ko so se zadnje leto in pol z uvajanjem nove evropske valute veliko ukvarjale pristojne institucije, postaja evro z današnjim dnem (za zdaj še) virtualno orodje trgovcev, gostincev in drugih ponudnikov blaga in storitev, predvsem pa vstopa v zavest potrošnikov. Pravzaprav je obvezno dvojno informativno označevanje cen namenjeno prav slednjim; pomagalo jim bo razpoznavati evrovske cene blaga v primerjavi s tolarskimi. Cilj pa ni le navajanje prebivalstva na novo valuto, temveč naj bi ozaveščeni in poučeni potrošniki ublažili nepotrebne podražitvene šoke, kakršne so doživeli v nekaterih drugih državah EU.

Do predvidenega datuma uvedbe evra je še deset mesecev, zakon o dvojnem označevanju cen blaga in storitev pa nalaga gospodarskim družbam, ki ponujajo blago in storitve končnim porabnikom, da 1. marca začnejo označevati cene v obeh valutah: v tolarjih kot vodilni in v evrih kot drugi valuti. Predvidoma 1. januarja bosta valuti zamenjali vlogi. Število, ki si ga je vredno čim prej zapomniti – bo največkrat zapisano, objavljeno, izgovorjeno in uporabljeno –, je menjalni tečaj, s katerim tolarje preračunamo v evre in narobe: 239,640 tolarjev za evro. Tako preračunane cene bodo do določitve končnega nepreklicnega tečaja zgolj informativne.

Kako bo dvojno označevanje cen pomagalo potrošnikom?

Po zakonu bo moral ponudnik označiti obe ceni (med razprodajo celo štiri) na računih, izveskih, cenikih, etiketah, regalnih lističih in v promocijskem gradivu. Na regalnih lističih, izpisih tehtnic in digitalnih prikazovalnikih bo druga cena le za izdelek, ne pa za njegovo enoto, na primer kilogram, liter, meter. Zakon predvideva še vrsto izjem (o katerih smo podrobneje že pisali) z nekoliko poenostavljenim označevanjem, najpogosteje z vidno izobešenimi ceniki, obračunskimi tabelami in oznakami menjalnega tečaja. Na računu za blago in storitve mora biti v obeh valutah zapisana samo končna vsota, ne pa posamezne postavke. Še nekaj pravil za preračunavanje: Pri preračunu iz evrov v nacionalno valuto se zneski množijo s tečajem, pri nasprotnem preračunu pa se delijo. Ko so zneski preračunani v evre, se po pravilih zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližji cent (razen pri gorivu, kjer se cena zaokroža na tri decimalke). Če je rezultat preračunavanja natanko na sredini, se ta zaokroži navzgor.

Za potrošnika je torej najpomembnejše, da bo evrsko ceno (četudi bo morebiti izpisana z manjšimi številkami) pozorno pogledal in primerjal s tolarsko. S tem mu bo razmerje počasi prešlo v podzavest.

Več o dvojnem informativnem označevanju cen ter komentar monetarne in javnofinančne plati prevzemanja evra v današnji tiskani izdaji Dela.