Na »zaslišanje« za zdaj prišla dva

Ljubljana – Neuradno se je včeraj govorilo, da sta na »zaslišanje« prišla Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave Merkurja, in Hilda Tovšak, nekdanja predsednica uprave Vegrada. Uradno tega na združenju seveda niso potrdili, komentarja se je vzdržal tudi Vojko Čok, predsednik častnega razsodišča (ČR), ki pa je ocenil, da so prve pogovore uspešno in korektno opravili. Primere ocenjujejo z različnih zornih kotov, odločitve razsodišča pa bodo menda znane v mesecu ali dveh.

Kot se je doslej v javnosti omenjalo, so na razgovor pred častnim razsodiščem povabili Bineta Kordeža, Hildo Tovšak, Boška Šrota, Ivana Zidarja in Igorja Bavčarja. Širši pristop in obravnava ter pogovori s povabljenimi člani združenja so pomembni, saj gre za medijsko odmevne primere, ki so etiketirali samo Združenje Manager in menedžersko stroko ter njen stanovski ugled. Čeprav razsodišče nima potrebnih vzorcev in izkušenj s tovrstnimi obravnavami, so včerajšnje pogovore uspešno končali in zdaj dajejo težo in odgovornost častnemu razsodišču, je dejal Vojko Čok. Razgovore bodo poskušali opraviti z vsemi petimi povabljenimi menedžerji, saj, kakor meni Čok, bodo koristni za vse, hkrati pa se tako tudi povečuje verodostojnost samih postopkov razsodišča.

Pričakujejo pogovore 
z vsemi petimi

Čeprav so v javnosti zaokrožile informacije, da sta bila včeraj na pogovoru Bine Kordež in Hilda Tovšak, na združenju seveda teh navedb dosledno ne potrjujejo, niti zanikajo, niti komentirajo. Ali, kakor je dejala izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc, o teh primerih ne bodo dajali izjav, dokler postopki ne bodo končani. Očitno pa združenje kot uspeh razume že dejstvo, da se je na povabilo častnega razsodišča tako ali drugače odzvalo vseh pet povabljencev, med njimi so dva včeraj lahko »zaslišali«, drugi so bili zadržani; kakor koli, še vedno pričakujejo, da bodo na koncu lahko predvideni postopek častnega razsodišča opravili z vsemi petimi. Seveda je namen pogovora na častnem razsodišču, da tudi povabljenci izrazijo svoje poglede na zadeve in podajo dodatna pojasnila in razloge, zakaj so določena dejanja opravili, kakor so jih. Te zahtevne primere bo na koncu treba presoditi skozi prizmo kodeksa etike Združenja Manager: tako njihove razloge, zgodovino kakor ravnanja in posledice, je dejala Sonja Šmuc.

Seveda pa častno razsodišče združenja ne presoja rezultatov poslovanja podjetij, iz katerih prihajajo na pogovor povabljeni menedžerji, saj to zadeva njihove nadzorne svete, skupščine in lastnike , etični kodeks menedžerjev tudi ne obravnava z zakonitostjo njihovih dejanj, saj v to, dokler sodišča tega presodijo, tudi ni vpogleda, čeprav je seveda jasno, da so nezakonita dejanja tudi neetična. Sonja Šmuc: »Častno razsodišče presoja tista ravnanja, ki niso bila opravljena v skladu s kodeksom etike, in mora, ker zadeve niso zgolj črno-bele, presoditi, kaj je bilo, če je bilo, kršeno.« Pomembno se je zavedati, kakšen je bil namen njihovih dejanj, saj se lahko zgodi, da se pri dobrih rezultatih pozabi, kako so bili doseženi. V poslovna tveganja se seveda lahko gre z dobro vestjo, a se ta potem obrnejo povsem drugače. Med kršitve sodi kršenje dostojanstva posameznika, ki je povezan s podjetjem, tudi neizplačila plač, čeprav spet ne samodejno, saj so pomembna tudi pojasnila, zakaj se je to zgodilo ...

Najhujša kazen 
izključitev ali opomin

V Združenju Manager pričakujejo, da bodo prvih pet obravnavanih primerov končali v mesecu ali dveh. Najhujša kazen je izključitev iz združenja ali opomin, razmišljajo pa tudi o možnosti oblikovanja nekakšnega načelnega mnenja o teh primerih. Resne in hude kazni so seveda odvisne od lastnikov in tega, kako se bodo primeri iztekli na sodiščih. Pomembno je seveda, da se bo na podlagi teh primerov izoblikovala potrebna praksa delovanja in vzpostavil mehanizem znotraj združenja, s katerim se bo lahko v prihodnje odreagiralo hitro in dovolj zgodaj ter morda včasih tudi preventivno.

Tudi vprašanje, ali združenje razmišlja o tem, da bi posameznim, zaradi njihovih dejanj negativno izpostavljenim menedžerjem odvzelo menedžerske nagrade, je Šmucova dejala, da o tem ne more odločati častno razsodišče. O teh nagradah odloča upravni odbor združenja, konkretno, denimo, Bine Kordež je dobil nagrado menedžer leta v času, ko je Merkur posloval dobro, menedžerskega prevzema pa še ni bilo na sporedu.