Nabavniki o trendih pri cenah surovin in krožnem gospodarstvu

Združenje nabavnikov želi pomagati nabavnikom z informacijami, kam gredo trendi in kaj se bo dogajalo s cenami surovin.

Objavljeno
01. oktober 2015 16.50
Prihodnost evrope - predavanje in debata z evropskim poslancem Janezom Potočnikom. V Ljubljani 9.5.2013
E. R., gospodarstvo
E. R., gospodarstvo
Ljubljana − V Ljubljani v organizaciji Združenja nabavnikov Slovenije poteka vrh, s katerim želi združenje po besedah predsednice Marine Lindič med drugim pomagati nabavnikom z informacijami, kam gredo trendi in kaj se bo dogajalo s cenami surovin. »Želimo jim podati znanja, kako še izboljšati svoje delo in povečati svoj prispevek k podjetju,« je dejala.

Lindičeva poudarja, da je nabava vsekakor eden izmed pomembnejših delov podjetja, »ker v proizvajalnih podjetjih predstavlja med 50 in 80 odstotki stroškov«. Delež stroškov je seveda odvisen od panoge podjetja, pa tudi od tega, ali je nabavnik odgovoren samo za neposredne stroške nabave, kot so surovine in repromateriali, ali pa tudi za posredne, kot so storitve in pisarniški materiali.

»Če nabavnik ne nadzoruje dobro gibanja cen, kako se spreminjajo trendi, če je prepočasen, so lahko posledice za podjetje zelo velike, saj bo imelo previsoke vhodne stroške. To na koncu pomeni, da bo podjetje nekonkurenčno, prodaja bo težko stekla ali pa bo slabo vplivalo na dobiček − lahko pripelje tudi do izgube,« je povedala Lindičeva.

Pri tem dodaja, da tudi menedžerji vse bolj prepoznavajo velik prispevek nabave, na katerega morajo računati vsi dobri vodilni v podjetjih. »Nabava postaja vse bolj strateška funkcija,« je poudarila.

Pomen krožnega gospodarstva

Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je med drugim spregovoril o tem, kako bo na nabavo vplivalo krožno gospodarstvo. Osredotočil se je na vprašanja, povezana z izzivi na področju gospodarstva in virov. »Posebej podrobno sem predstavil načelo krožnega gospodarstva − kako različne vire čim dlje obdržati v proizvodnem procesu in potrošnji, namesto da jih v fazi potrošnje zavržemo,« je pojasnil.

Delež virov v strukturi stroškov podjetij je danes že bistveno višji kot delež stroškov dela, Evropa in z njo Slovenija pa je odvisna od uvoza virov. »Če seštejete vse te razloge, je povsem preprosto priti do spoznanja, da je proizvodnja z manj uporabe vode, manj energije in manj surovin; proizvodnja izdelkov, ki trajajo dlje, ki so povsem obnovljivi, povsem ekonomsko smiselna,« je poudaril Potočnik.

Na ta način, z bolj učinkovito in odgovorno rabo virov, bi Evropa po njegovem mnenju lahko povečala svojo konkurenčnost na globalni ravni. Pri tem je Potočnik pohvalil Slovenijo.

Predstavili so tudi indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za Slovenijo, ki so ga danes predstavil po enem letu priprave, je pa po besedah Uroša Zupančiča eden ključnih makroekonomskih kazalnikov, ki ga ustvarjajo prav nabavniki. Kot je še pojasnil, obstaja zelo jasna soodvisnost med PMI in BDP.